Tiskane izdaje
Na eni strani tramvajske tračnice, ki vodijo mimo kavarne Evropa, nad katerimi se v zraku vijejo kabli, na drugi strani bel kombi in zelenec - kot so imenovali mestne avtobuse, preden so jih pred kratkim skoraj povsem ovili v reklamna sporočila. Tako se na fotografiji, ki vabi prebivalke in prebivalce Ljubljane k udeležbi v projektu Sensotra, črno-beli prizori iz središča mesta mešajo s tistimi, ujetimi v barvah. Zgodovina čutov v treh mestih - Ljubljana, Brighton in Turku - in kako so nanjo vplivale digitalne tehnologije ter kako se oblikujejo čutni spomini, zanima raziskovalce iz Finske, Velike Britanije in Slovenije, ki so se povezali v evropskem raziskovalnem projektu Sensotra. Primerjati želijo izkušnje mest, kot jih imajo njihovi starejši prebivalci, ki so odraščali v svetu brez digitalnih tehnologij, in mlajši, ki so z digitalnim svetom povezani vse življenje, »pametne naprave« pa so nepogrešljivi del njihovega vsakdanjika.
Otopeli čuti
Rajko Muršič, kulturni antropolog in profesor na ljubljanski filozofski fakulteti, govori o mestu sprememb: eno mesto, dve generaciji, dva načina njegovega doživljanja. »Mesto je najprej preoblikoval promet. Ko smo začeli uporabljati mobilne telefone, se je spremenilo vse, tudi prebivalci,« meni lokalni koordinator evropskega projekta. Toda kako digitalna tehnologija vpliva na pogled in doživljanje lokalnih okolij, bo, kot dodaja, treba šele raziskati, in to bodo počeli med čutno-biografskimi sprehodi s prebivalci mest. Med drugim jih bo zanimalo, kako se premikajo v mestu, kje se ustavijo, kaj zaznajo in česa ne, in ali so pozorni na hrup in vonje, na barve in podobe, ki jih obkrožajo.
»Zame je največja sprememba, ki jo doživljam v zadnjih tridesetih letih, odkar živim v Ljubljani, dejstvo, da smo tako izpostavljeni svetlobnemu onesnaženju, da tega niti več ne opazimo,« je med včerajšnjo predstavitvijo projekta razmišljal Muršič. »Lahko se sprehodimo skozi mesto in ne vidimo niti ene zvezde. Kot bi živeli v balončku, iz katerega ne vidimo nič.« Podobno meni tudi Helmi Järviluoma z Univerze Vzhodne Finske, ko govori o sodobnih tehnologijah. »Zdi se mi, da določena občutljivost do okolja bledi, ker imamo v rokah digitalne naprave in smo vse manj pozorni na svet okoli sebe.« Poudarja, da je eden od ciljev projekta širiti zavedanje ljudi o okolju, v katerem živijo tako, da raziščejo, kako ga zaznavajo. »Šele ko se ga zavedamo, svoje okolje lahko tudi spreminjamo.«
Raziskava, h kateri vabijo rojene med letoma 1930 in 1950 ter tiste, rojene po letu 1990, bo po besedah kulturnega antropologa Sandija Abrama izhodišče za širšo analizo sprememb in bo dala vpogled v to, kako se spreminjajo sodobna mesta ter kako si kapitalizem prilašča čutno.
