Kalvarija nekdanje tovarne Rog: občina spet napoveduje rušenje

Medtem ko že desetletje tam deluje okoli petnajst različnih skupin, na občini načrtujejo Center sodobnih umetnosti Rog.

sre, 17.02.2016, 10:00

Ljubljana – Z občine znova sporočajo, da bodo – tokrat predvidoma junija – začeli dela na območju nekdanje tovarne koles Rog. V prvi fazi projekta načrtujejo »rušenje prizidkov tovarne in ekološko sanacijo«, na koncu pa naj bi po njihovih načrtih, ki so stari že vsaj nekaj let, tam zrasel center sodobnih umetnosti.

Župan Zoran Janković se je včeraj – napovedano – oglasil pri uporabnikih Roga, ki od leta 2006 delujejo v prostorih nekdanje tovarne koles. Sporočil jim je, da bodo, ker jim poteče gradbeno dovoljenje, predvidoma junija izvedli rušenje nekaterih prizidkov, ki stojijo ob osrednji stavbi, nekdanjem industrijskem obratu. Da bodo na tem nekaj tisoč kvadratnih metrov velikem območju začeli dela še letos poleti, je pred časom v pogovoru za Dnevnik napovedala tudi vodja občinskega oddelka za kulturo Mateja Demšič.

»Za projekt revitalizacije območja Roga, ki bo obsegal prenovo in preureditev tovarne v Center Rog, imamo pridobljeno gradbeno dovoljenje. Pričakujemo, da bomo do poletja imeli informacijo o možnosti črpanja evropskih sredstev,« pa je Demšičeva zapisala v odgovoru na naša vprašanja. »Glede na to se pripravljamo tudi na prvo fazo projekta, ki pomeni ekološko sanacijo in rušenje prizidkov tovarne Rog, zato bi dela lahko začeli junija 2016,« je še zapisala.

Podrobnejših pojasnil z občine niso dali, so pa znova povzeli že nekaj let stare načrte, kako naj bi bili prostori nekdanje tovarne po njihovem videti v prihodnje. Center sodobnih umetnosti Rog, kot so ga poimenovali, bo, kot pravijo, »presegal občinski pomen, deloval v skladu z javnim interesom države pri razvoju ustvarjalnih industrij na področju arhitekture, oblikovanja in drugih umetniških zvrsti z možnostjo mednarodne izmenjave umetnikov v umetniških rezidencah«. Mladim generacijam ustvarjalcev pa naj bi ponudil prostor in orodja za vstop na trg dela ter vzpostavljal povezavo med ustvarjalci in gospodarstvom, poleg tega pa tam predvidevajo še javno knjižnico, ki bo ponujala »storitve v podporo vključevanja vseh generacij uporabnikov in spodbujala njihovo ustvarjalnost ter tesnejše povezovanje z okoljem in prebivalci«.

Možnost, ki je sicer ni

Prostori nekdanje tovarne sicer že desetletje niso prazni. Pred tem so samevali in propadali, čeprav so na občini vseskozi napovedovali rešitve. Po prostorsko-ureditvenem načrtu, sprejetem v ljubljanskem mestnem svetu po tem, ko je občina leta 2002 kupila objekte, so tam predvideli gradnjo kompleksa stavb s trgovinami, gostilnami, stanovanji, poslovnimi in javnimi prostori ter garažami.

Povsem zapuščene prostore pa so leta 2006 zasedli umetniki, kreativci, plesalci, skejtarji in aktivisti ter jih očistili in preuredili. Danes v njih deluje več kot petnajst različnih skupin, ki utrjujejo neodvisno produkcijo nepridobitnih kulturnih in socialnih vsebin. V tamkajšnjem socialnem centru je nastala iniciativa izbrisanih, glas in obraz so dobili nevidni delavci sveta. Nazadnje so v njem zbirali človekoljubno pomoč za begunce in jo redno odvažali na mejne prehode, z javnimi akcijami pa med drugim vseskozi opozarjajo na izkoriščanje in rasizem. »Rog pomeni možnost delovanja za raznovrstno kulturno in socialno produkcijo, ki drugače nima prostora v mestu,« pravijo njegovi uporabniki. Letos bodo tako zaznamovali deseto leto delovanja, ko še naprej »bolj ali manj uspešno stremijo k principom avtonomije, horizontalnosti in skupnega«. Še naprej pa jim grozita izselitev in končanje dejavnosti. Z občino so se namreč pred leti neformalno dogovorili, da lahko prostore uporabljajo do začetka investicijskih del.

»Že od začetka velja dogovor, da MOL tolerira dejavnosti, ki potekajo v Rogu, seveda v obsegu in na način, da pri tem ne ogrožajo sebe in okolice,« so sporočili z občine, ko so hkrati napovedali rušenje prvih objektov, kar naj bi se zgodilo že čez nekaj mesecev.

»Ko bo prišel čas, bomo ali našli druge prostore ali pa branili te. Verjetno bo to drugo,« je v nedavnem pogovoru za Delo povedal aktivist Irfan Beširević. Vesna Lemaić, ki se je socialnemu centru pridružila leta 2011, pa je takrat opozorila, da je Rog že zelo ukoreninjen v center mesta in samo lokalno skupnost. »Čeprav se fasade v Ljubljani barvajo na lepše, Rog, tak, kakršen je, prav v mestnem središču opozarja na obrobje družbe, ki je vse širše, in da kljub novim fasadam večini prebivalstva ni lahko preživeti.«

Od spodaj navzgor

Ko je župan Janković leta 2008 zagrozil z izpraznitvijo prostorov in zapečatenjem, so tamkajšnjo skupnost podprli številni posamezniki in civilnodružbene organizacije. Da je treba dejavnosti v Rogu ohraniti, ker bi sicer nastale »negativne posledice za mesto in širše«, pa so v pismu ljubljanskemu županu zapisali v poslanski skupini združene evropske levice (GUE/NGL).

»Namen načrtovalcev MOL je žive vsebine v Rogu odstraniti, nato pa po prenovi v očiščen in sterilen prostor naseliti podobne, a pod popolnoma drugačnimi pogoji – takšnimi, ki bodo v prid tistim, ki so že privilegirani, medtem ko bodo drugi, ki so v večini, ponovno potegnili kratko,« so leta 2013, ko je občina naznanila, da ji pri projektu revitalizacije območja ni uspelo najti zasebnega partnerja, opozorili uporabniki Roga. »V nekdanji tovarni potekajo številne dejavnosti, ki očitno zadovoljujejo potrebe različnih posameznikov in s tem tudi mesta. Dvomimo, da bi drugače toliko let v nevzdržnih razmerah, denimo brez elektrike, vztrajali in razvijali različne iniciative in dejavnosti. Se pa te potrebe razvijajo drugače, kot predlagajo na občini: samoorganizirano in od spodaj navzgor.«

Prijavi sovražni govor