Tiskane izdaje
Ljubljana – Kje vse bodo gradili kanalizacijo v tem in prihodnjih letih, na občini še ne znajo povedati. Čakajo namreč na odločbo o dodelitvi sredstev kohezijskega sklada za projekt odvajanja in čiščenja odpadne vode, vreden kar 110 milijonov evrov. Ko bo znano, koliko denarja jim bo evropska komisija dodelila, bo znano tudi, kje in kdaj bodo gradili kanalizacijo, pravijo na občini, kjer odločbo pričakujejo še ta mesec.
Med prebivalci Ljubljane je še vedno 12 odstotkov takih, ki niso priključeni na javno kanalizacijo. Naše poizvedovanje na občini in v javnem podjetju Vodovod-Kanalizacija (Vo-Ka), kdaj bodo posamezna območja priključena na javno kanalizacijsko omrežje, doslej ni bilo uspešno, saj je večina načrtov za gradnjo kanalizacijske infrastrukture vezana na evropska kohezijska sredstva.
Pričakujejo okoli 77 milijonov evrov
Za ta so na MOL kandidirali že v prejšnjem finančnem obdobju (2007–2013), a neuspešno, saj je državi zmanjkalo denarja. Zdaj so oba projekta, ki sta bila na čakanju (tretja faza gradnje centralne čistilne naprave Ljubljana ter nadgradnja sistema za odvajanje komunalne odpadne vode v Medvodah in Vodicah z gradnjo povezovalnega kanala C0 v MOL), združili in jima dodali še tretjega – dograditev kanalizacije v aglomeracijah nad dva tisoč populacijskih enot v ljubljanski občini. Celotna investicijska vrednost združenega projekta, ki so ga poimenovali Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja, je ocenjena na okoli 110 milijonov evrov, iz kohezijskega sklada pa po navedbah Vo-Ke pričakujejo približno 70 odstotkov (77 milijonov evrov) investicijske vrednosti. Po višini investicije bo torej projekt primerljiv z nadgradnjo regijskega centra za ravnanje z odpadki, ki je bil v obdobju 2007–2013 največji kohezijski projekt s področja okolja in za katerega je šlo iz proračuna EU okoli 78 milijonov evrov.
V javnem podjetju pravijo, da je to prva vloga v Evropi, ki je sestavljena po najnovejši metodologiji EU in vsebuje tudi klimatsko poročilo, kar pomeni, da so poleg učinkov na okolje upoštevani še učinki predvidenih podnebnih sprememb. »Evropska komisija je izrazila interes, da se naša uspešno zaključena vloga uporabi kot vzorec oziroma primer dobre prakse,« so zapisali na Vo-Ki.
Kje bodo gradili
Kot navajajo, so v vlogi za pridobitev kohezijskih sredstev za gradnjo javne kanalizacije vključena naslednja območja: Gornji Rudnik, Hrušica, Ilovica in Ižanska cesta – sever, Ižanska cesta – jug, Ježica, Kalinova ulica, Kamnogoriška cesta, Kašelj, Kleče, Kozarje, Medveščkova ulica, Na Trati, Novo Polje, Ogrinčeva ulica, Pod Debnim vrhom, Polje, Rakova jelša, Sibirija, Slape, Stožice, Šmartinska cesta, Tržaška cesta, Ulica Mire Miheličeve, Vevče, Zadobrova, Zalog, Zaloška – Studenec. To so območja v največji aglomeraciji, kjer je na javno kanalizacijsko omrežje trenutno priključenih 93 odstotkov prebivalcev. Poleg teh so v investicijo vključena tudi območja v aglomeracijah Tacen, Zgornje Gameljne in Sadinja vas. Gradnja javne kanalizacije na vseh teh območjih je predvidena do leta 2020, ko se tudi izteče trenutna finančna perspektiva. V preostalih treh ljubljanskih aglomeracijah je kanalizacija večinoma zgrajena. V Črnučah in Podutiku delež priključenosti že presega 95 odstotkov, v Tomačevem pa znaša 91 odstotkov, a je kanalizacija že zgrajena, pojasnjujejo na Vo-Ki.
Priložnost za gradbince
Kot je razvidno iz proračuna ljubljanske občine, je celoten projekt dograditve javne kanalizacije vreden 45 milijonov evrov (brez davka). Kje in po kakšnem vrstnem redu se bo gradilo, bo torej znano po dodelitvi sredstev. Tudi če bo občina odločbo o dodelitvi sredstev dobila še ta mesec, kot pričakujejo, pa aktivnosti na terenu letos še ne bo. Kot pojasnjujejo pri Vo-Ki, bo treba pred izvedbo gradenj pripraviti projekte, pridobiti pravico graditi, pridobiti gradbena dovoljenja, nato pa še izbrati izvajalce gradbenih del: »Glede na velik obseg dela je predvidenih več javnih naročil gradenj.«
Če bo projekt do leta 2020 izveden, kot je načrtovano, bo občina vendarle izpolnila zahteve o deležu priključenih na javno kanalizacijsko omrežje. Kot je znano, sta bila kot mejnika za doseganje 95-odstotne priključenosti še lani predvidena konec leta 2015 in konec leta 2017, a je država s spremembo uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, ki je začela veljati na zadnji dan leta 2015, roke prestavila na konec leta 2021 in 2023 (odvisno od velikosti obremenitve in lege v prostoru) ter s tem pomagala Ljubljani in številnim drugim občinam, ki jim še ni uspelo v zadostnem obsegu zagotoviti te najosnovnejše infrastrukture.
Bosta pa takoj po dodelitvi kohezijskih sredstev lahko stekli nadgradnja centralne čistilne naprave ter gradnja kanalizacije v Medvodah, Vodicah in kanala C0 v MOL. Kot je znano, sta bila izvajalca za omenjena projekta (Riko za CČN in Javna razsvetljava s partnerji za kanalizacijo) izbrana že leta 2013, vendar del, ker sredstev ni, še nista začela izvajati.
