Tiskane izdaje
Ljubljana – Če bo občina dovolila, da trasa povezovalnega kanala C0, v katerega bi se stekale zlasti odplake iz občin Vodice in Medvode ter končale na čistilni napravi Zalog, poteka tudi po 4,5 kilometra širokem in strogo varovanem vodovarstvenem območju Ljubljanskega polja nad Obvozno cesto, bo za vedno ogrožena oskrba Ljubljane s čisto pitno vodo.
To je poanta zadnje točke dnevnega reda aprilske seje mestnega sveta z naslovom »Ukinitev kanalizacije odpadnih voda na delu trase kanala C0 z oznako VVO-IIA na vodonosniku Ljubljansko polje v katastrskih občinah Ježica in Vižmarje«, ki jo je vložila svetniška skupina SDS. Ta je razpravo zahtevala že za marčevsko sejo pod naslovom »Zaščita vodonosnika Ljubljansko polje (VVO) pred posegi, ki bi lahko mestu Ljubljana trajno onemogočili večstoletni potencial pitne vode«, a so jo zavrnili. Kot je razvidno iz gradiva, naj bi občina in država pri umeščanju 110 milijonov evrov vrednega kohezijskega projekta treh občin (ljubljanske, vodiške in medvoške) na več ravneh storili več (ne)namernih napak, obšli predvidene postopke ali jih celo grobo kršili.
Razlogi za sejo
Po mnenju vodje mestne SDS Mirka Brniča Jagra je trasa zbirnega kanala C0 zasnovana nepremišljeno po vsej širini vodovarstvenega območja (4,5 kilometra), kjer velja strogi vodovarstveni režim z oznako VVO II A. Ker vodonosnik Ljubljanskega polja pokriva kar 80-odstotni delež vodooskrbe Ljubljane, je prepričan, da bi se mu morala MOL izogniti v širokem loku. Iz ravne linije jo je z meandrom nerazumno podaljšala še za več sto metrov in s kanalom C0 zasedla večjo površino vodovarstvenega območja, ki bi ga ogrožale industrijske in komunalne odplake v kanalu nad zalogovnikom pitne vode. Tako bi bilo nad nezaščitenim vodnim zajetjem stalno več kot 5000 kubičnih metrov nevarnih snovi, ki bi ogrožale podtalnico. Poškodbe kanalov se dogajajo, povzročajo jih staranje materiala, potresi in poplave, ki premikajo talne plasti.
Poškodba kanala C0 premera 1,2 metra in izlivanje nevarnih snovi v podtalnico, ki jo neposredno prečrpavajo v vodovodni sistem Ljubljane, bi po mnenju Brnič Jagra ogrozila zdravje in življenje ljudi, vodonosnik Ljubljansko polje bi morali izklopiti iz uporabe, mesto pa bi za dolgo ostalo brez pitne vode. Tudi kloriranje ne bi zaleglo.
Glavni namen te točke dnevnega reda je po Brnič Jagru seznanitev svetnikov s tem, da je veljavno gradbeno dovoljenje za VVO IIA neustrezno, ker je nepopolno in ker kanal C0 obravnava kot manj zahteven objekt. Prav tako je v teku njegova sprememba zaradi novih parcel, zaradi katerih pa bi morali opraviti še javno razpravo in v primeru nesoglasja celo začeti postopek za razlastitev. S sprejetjem predlaganih sklepov in izločitvijo tega dela trase iz projekta bi zaščitili neprecenljiv vodonosnik pred možnim dolgotrajnim onesnaženjem in poškodbami hujših razsežnosti.
Četudi naj bi šlo za gradnjo več kot 131 kilometrov kanalizacijskih vodov na območju, velikem več kvadratnih kilometrov, pri čemer bi morali posegati v Naturo 2000, posekati dele gozdov in jo položiti na več območjih z večjo ali manjšo poplavno ogroženostjo, je agencija za okolje in prostor že večkrat izdala sklep, da za te posege ni treba izvesti presoje vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstvenega soglasja. Zadnjega je izdala 28. januarja letos. Preseneča hitrost agencije, pravi Brnič Jager. Družba E-net okolje, ki pooblaščeno zastopa vse tri vpletene občine, je namreč zahtevo za izvedbo predhodnega postopka za nameravani poseg (gradnja kanalizacije v okviru projekta odvajanja in čiščenja odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja – prvi in tretji del) prejela 21. januarja. In o njem odločila nenavadno hitro – v enem tednu. Po svetnikovem prepričanju pri tem ni opaziti nobene skrbi zaradi možnega vpliva kanalizacije, če bi se zgodila nesreča nad vodonosnikom, pod katerim je zalog čiste pitne vode za štiri Bohinjska jezera.
Uradniške napake
Kot je razvidno iz gradbenega dovoljenja za gradnjo kanalizacije na delu trase povezovalnega kanala od sedanje čistilne naprave Brod do zbiralnika A0 v Zalogu, so kolektor C0 v dolžini 7485 metrov in premerom cevi 1200 milimetrov označili za manj zahteven objekt. To po klasifikaciji objektov ne drži, saj so kolektorji, ki presegajo premer cevi 1000 milimetrov, uvrščeni med zahtevne objekte. Uradnica je naredila napako in Brnič Jager meni, da bi morala pred izdajo gradbenega dovoljenja od investitorja zahtevati, da prej pridobi celovito presojo vplivov posega na okolje z vsemi soglasji, in mu dovoljenje izdati šele, če bi izpolnil vse zahtevane pogoje. Tako pa se je v primeru zaščite vodonosnika zadovoljila z vodnim soglasjem Arsa »brez posebnih pogojev gradnje«. Jorg Hodalič iz E-neta je zatrdil, da obveznost presoje vplivov na okolje ni povezana s tem, ali gre za zahteven ali nezahteven objekt. Če gre za zahtevnega, je bila prej potrebna le revizija projekta pred izdajo gradbenega dovoljenja, po spremenjenem gradbenem zakonu pa da niti ta ni več obvezna.
Brnič Jager je 11. aprila od ljubljanske upravne enote zahteval pojasnila, katera območja in dele projekta zajema projekt za gradnjo povezovalnega kanala C0 – druga faza, ali gradbeno dovoljenje za povezovalni kanal C0, izdano 12. marca 2014, še velja, prav tako ga je zanimalo, ali je projekt 351–204/2016 sestavni del omenjenega gradbenega dovoljenja, ali vsebuje zahtevo za presojo vplivov na okolje in ali se postopek vodi za zahtevni objekt in večji gradbeni poseg ali manj zahtevna dela. Naslednji dan je dobil odgovor Lucije Baš z izpostave Moste, da to gradbeno dovoljenje še velja (na Vo-ki smo zvedeli, da poteče šele junija) in da za gradbene posege ni treba izvesti presoje vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstvenega soglasja.
Obisk EU
V zvezi z gradnjo kanalizacije se je te dni v Ljubljani oglasil predstavnik organizacije Jaspers, ki nudi tehnično pomoč pri pripravi projektov, ki jih financira EU. Kot neodvisni recenzenti predlaganih projektov so v medobčinskem projektu gradnje kanalizacije odkrili več pomanjkljivosti. Da so naredili več postopkovnih napak pa E-neta in Arsa ni opozoril le predstavnik Jaspersa, temveč tudi odgovorni z ministrstva za okolje in prostor. Ti so po proučitvi pripomb ugotovili, da »izdaja gradbenega dovoljenja pred okoljevarstvenimi postopki pomeni neskladnost z evropskim pravim redom in zakonom o varstvu okolja«.
Pojasnila Vo-Ke
Direktor podjetja Vo-Ka Ljubljana Krištof Mlakar je povedal, da je 12. aprila pri njih potekal usklajevalni sestanek s predstavniki evropske pobude JASPERS, MOP, MOL, občine Vodice in Medvode in pripravljavci dokumentacije vloge za pridobitev sredstev iz kohezijskega sklada za omenjeni kohezijski projekt. Obravnavali so pripombe iz poročila, ki ga je pripravil JASPERS 23. marca letos. Zatrdil je, da predstavniki te pobude prejeto gradivo ocenili kot kakovostno, vsebinsko obsežno ter izdelano strokovno. Še posebej pa da so ga izpostavili kot primer dobre prakse v evropskem merilu za vse tovrstne dokumente v novi finančni perspektivi. To po njegovem potrjujejo navedbe v pisnem poročilu, kjer piše: »Po več dopolnitvah in izboljšavah slovenskih sogovornikov je pripravljalni postopek zdaj skorajda zaključen, pregledana dokumentacija, gledano na splošno, pa pripravljena skladno s pravili dobre prakse.«
Na srečanju, pravi Mlakar, so predstavniki Jaspersa sprejeli še vse pripravljene odgovore ter dopolnitve pripravljavcev vloge, tako da so rešena vsa vprašanja, na katera lahko odgovorijo upravičenci sredstev (občine). Odprta so le še tista, vezana na postopke in dokumente v zvezi s pridobivanjem gradbenih dovoljenj, za katere je pristojno ministrstvo za okolje in prostor. Odločitev Evropske komisije o dodelitvi pomoči Mlakar pričakuje najkasneje v 90 dneh po pridobitvi pozitivnega mnenja evropske pobude JASPERS.
V pogovoru za Delo pa je ostro zavrnil pomisleke, da bi lahko bil ta projekt kakorkoli ogrožujoč za oskrbo Ljubljane s pitno vodo. Prav nasprotno, prepričan je, da bo priključitev številnih naselij na »vodotesno« kanalizacijo, te vodne vire rešila pred nadaljnjim onesnaževanjem. Mnoga izmed njih imajo zdaj le »nevodotesne« greznice. In dodal, da pitno vodo na Ljubljanskem polju ogrožajo tudi številni kmetje, ki kršijo stroga pravila ekološkega kmetovanja.
