Karnerjev projekt na Viču nadaljujejo v tajnosti

Mestnim svetnikom sta Miran Gajšek in Zoran Janković govorila, da sta projekt Urbana oaza ustavila, na skrivaj pa ga nadaljujeta.

Objavljeno
20. december 2012 14.48
Janez Petkovšek, Ljubljana
Janez Petkovšek, Ljubljana

Ljubljana – Stanovanjski projekt Mihaela Karnerja Urbana oaza na območju nekdanje tovarne Tovil na Viču »tajno« nadaljujejo, četudi je vodja mestnega oddelka za urejanje prostora Miran Gajšek še 28. marca letos zagotavljal, da »se priprava podrobnega občinskega prostorskega načrta ne bo nadaljevala«.

Dokument z naslovom »Dogovor o sodelovanju pri izdelavi dokumentacije za pripravo OPPN za območje med Jamovo cesto in bivšo tovarno Tovil« so namreč podpisali ljubljanski župan Zoran Janković, direktor družbe Velinvestment Uroš Slivnik in direktor podjetja Merideis, trgovanje z nepremičninami, Avguštin Karner 9. julija letos. To pomeni, da je projekt zaradi odmevne aretacije Mihaela Karnerja v Avstriji »miroval« le dobre tri mesece, zdaj pa ga pripravljajo daleč od oči javnosti in mestnega sveta.

Neprijetna svetniška vprašanja

Če je dokument, ki smo ga pridobili, pristen, potem je jasno, da je župan Janković skupaj z Gajškom mestne svetnike zavajal in jim celo lagal. Kot razberemo iz svetniškega vprašanja Anžeta Logarja (SDS), ki ga je županu postavil 17. decembra in je del gradiva za decembrsko sejo mestnega sveta, tudi Logar pozna vsebino julijskega dogovora med MOL, Velinvestmentom in Merideisom za OPPN Tovil. Županu očita, da mu je v odgovoru na svetniško vprašanje 14. septembra letos pravzaprav lagal, saj je takrat zagotavljal, »da se z Mihaelom Karnerjem po njegovi vrnitvi v Slovenijo po plačilu milijonske varščine ni srečal«, hkrati pa dva meseca prej lastnoročno podpisal omenjeni dogovor o sodelovanju.

Logar zatem Jankovića retorično vpraša, »ali še vztraja, da se z Mihaelom Karnerjem v letu 2012 ni srečal«. Zanima ga tudi, ali se je srečal z njegovim očetom Avguštinom ali Urošem Slivnikom. Če je odgovor pritrdilen, pa še, kolikokrat in kdaj.

Nadalje Logar vrta, ali je že določen izvajalec za izdelavo urbanistične dokumentacije (dosedanji OPPN je pripravljalo podjetje Šabec Kalan Šabec arhitekti, op. a.) in kdo to je. Prav »nesramno« župana še sprašuje, ali je šesti člen dogovora, po katerem je MOL dolžna investitorja sproti obveščati o poteku in morebitnih ovirah pri izvedbi del, stalna praksa mestne uprave in ali je ta tako uslužna tudi v primeru Emonike. In ga seveda zanima, koliko takih obvestil je uprava že posredovala investitorjema, kaj v njih piše in na kakšne ovire so doslej naleteli.

Vsebina dogovora

Iz omenjenega dogovora sicer ni mogoče razbrati, v kateri smeri bodo s skupnimi močmi nadaljevali projekt, ki je ob predstavitvi v mestnem svetu julija lani predvideval 35 stanovanj v objektih ob Jamovi cesti in 140 v kačastem bloku pri Tovilovih tovarniških dvoranah, je pa jasno, da bo to sodelovanje omejeno na največ dve leti (torej do julija 2014).

Dogovor tudi sicer vsebuje veliko zanimivih podrobnosti. V njem med drugim piše, da je bil prvotni dogovor o izdelavi OPPN Tovil sklenjen že 11. marca 2010 z investitorjema Velinvestmentom in Niplom (zadnjega je v novem kot pravni naslednik nadomestil Merideis) in da so bili »v času njegove veljavnosti do začasne ustavitve postopka zaradi statusnih sprememb pri investitorjih izdelana dopolnjen osnutek prostorskega akta in okoljsko poročilo ter izvedena javna razgrnitev«. Poleg tega sta se z novim dogovorom oba investitorja (sedež imata na istem naslovu, to je Vilharjevi 27 v Ljubljani) zavezala, da bosta zagotovila nepovratna sredstva za izdelavo prostorskega akta (OPPN).

Kako bosta to storila podjetji, ki po javno dostopnih podatkih nimata nobenih pomembnih prihodkov ali poslov, po en račun pa zaprt in drugega blokiranega, si je težko zamisliti (razen če za tem ne stojijo njuna nepremičninska družba Romarius iz hrvaškega Barbana, katere ustanovitelj je offshore podjetje iz Paname North Group Holding Corp, kakšna banka ali kdo tretji). Zatem izvemo, da bo MOL zastopala arhitektka Sintija Hafner Petrovski, investitorja pa Uroš Slivnik. Zelo zanimiv je še deveti člen, v katerem so zapisane varovalke za primer podkupovanja, korupcijskih dogovorov ali opuščanja vestnega ravnanja oziroma druge primere, ko bi lahko dogovor postal ničen.

Veliko nasprotnikov načrta

Pri tej zadevi ne gre pozabiti, da so se novemu stanovanjskemu kolosu po robu postavili tako stanovalci Koprske ulice, mimo katerih naj bi se v tri podzemne garaže s 570 parkirnimi prostori vsakodnevno vozili lastniki stanovanj, kot tudi lastniki 206 nadomestnih garaž iz bližnjih blokov ob Jamovi cesti. Zadnji naj bi na račun podrtja svojih zidanih garaž med Gradaščico in Jamovo namreč pod novo sosesko dobili nove parkirne prostore. Ker pa so se preselitvi uprli skoraj vsi lastniki garaž, je tako rekoč neizvedljiv del prvotnega projekta ob Jamovi. Prav tako je vprašanje, kaj bodo na morebitne nove predloge rekli lastniki poslovnih in obrtniških prostorov v sosednji industrijsko-obrtni coni Tovil, saj jim prvotni načrt ni bil všeč, posamezniki pa so mu tudi odkrito nasprotovali.

Druge ovire

Navsezadnje je ves načrt vezan še na sprejetje državnega prostorskega načrta in kasnejšo izvedbo protipoplavnih ukrepov v jugozahodnem delu Ljubljane (na oboje bo treba čakati še nekaj let). Do takrat pa na tem poplavnem območju, kamor sodi tudi Tovil, ni dovoljena nobena gradnja podzemnih garaž. Da ne govorimo o pridobivanju gradbenega dovoljenja, plačilu komunalnega prispevka (ta bi po prvotnih zamislih znašal 3,35 milijona evrov) in več deset milijonov evrov vredni gradnji večnadstropnega bloka.