Tiskane izdaje
Ljubljana – Pobuda Curling zveze Slovenije, da bi na spodnji ploščadi pod dvorano Tivoli zgradila dvorano za kegljanje na ledu, ki jo občina podpira, bi lahko v javnosti dvignila precej prahu. Objekt bi namreč pomenil nov poseg na robu zaščitenega krajinskega parka Tivoli-Rožnik-Šišenski hrib.
To je le ena od številnih spornih pobud iz ČS Šiška, ki pa ni bila posebej predstavljena na četrtkovi javni obravnavi sprememb in dopolnitev izvedbenega dela OPN, sicer namenjeni ČS Šentvid, Šmarna gora, Dravlje in Šiška. Na zadnji od štirih obravnav na gospodarskem razstavišču v tem tednu, ki je bila najslabše obiskana, je bilo le kakšnih 50 krajanov, medtem ko so jih preostale pritegnile po dvakrat več.
Med razpravljavci je največjo pozornost vzbudil krajan, ki je govoril o načrtovanem zadrževalniku visokih voda v Glincah. Zanj je to sporen poseg, saj da pomeni uničevanje najboljše kmetijske zemlje za njim. Hkrati se boji, da se ne bi ponovila zgodba že zgrajenega bližnjega zadrževalnika, ki ga nihče ne vzdržuje že 25 let. Dodal je, da Podutik ni bil nikoli poplavljen, dokler so zadrževalnik vzdrževali, zdaj pa je. Miran Gajšek, vodja mestnega oddelka za urejanje prostora, je dejal, da njegovo skrb razume in da je na tem področju res precejšen kaos vse od ukinitve območne vodne skupnosti Ljubljanica-Sava, a je prepričan, da bo zdaj bolje. Marko Fatur iz Luza je dodal, da je bilo to mogoče tudi zato, ker zadrževalnika formalno niso nikoli dokončali in nikomur predali v upravljanje. Vseeno je optimist, saj bo z novim letom spet začela delovati direkcija za vode. Krajana s tem ni potolažil, saj ve, da je na logaškem območju zaradi slabega čiščenja zadrževalnik celo popustil.
Gozd le še na papirju
Zanimiv je bil tudi primer lastnika zemljišča iz Dravelj na območju urejanja DR 700. Povedal je namreč, da je z dovoljenjem gozdarjev posekal ves gozd (previsoka drevesa so ogrožala okoliške hiše), zdaj pa bi rad to površino spremenil iz nezazidljive v zazidljivo zaradi načrtovane stanovanjske gradnje. Ne razume, zakaj mu tega občina ne bi omogočila in vztraja, da je tam gozd, četudi ga ni nikjer več. Dal je tudi vedeti, da novih dreves ne bo sadil.
Lastnica zazidljivega zemljišča v Stanežičah pa je predlagala, naj občina na območju, ki ga ureja OPPN 62, podrobni občinski prostorski načrt nadomestijo z milejšimi pogoji OPN, saj da prvi ni smotrn in bi lahko med lastnike celo vnesel razdor. Ferdo Jordan iz Luza ji je pojasnil, da to ni mogoče, saj so nekatere parcele na njenem območju premajhne, dostopi do njih pa neurejeni. Zato bosta nujna komasacija in urejanje po določilih OPPN.
Podjetnost pobudnikov
Tudi sicer imajo lastniki zemljišč kopico podjetniških idej, ki pa so večinoma neskladne s pogoji, določenimi v strateškem delu OPN. Tako je nekdo predlagal, da bi na območju hotela Mons, ki da je že sicer precej prazen, namembnost okoliških zemljišč (govoril je o 45.000 kvadratnih metrih površine) spremenili iz turistične klasifikacije v novo, denimo trgovski center ali zabaviščni park.
Nekdo, ki je z denacionalizacijo dobil v naravi vrnjena zemljišča pod daljnovodom v bližini Ceste Andreja Bitenca, pa je dejal, da bi jih rad spremenil v parkirišče za biotržnico ali za rekreativce.
Zanimivejši predlogi
Na spletni strani MOL so sicer iz omenjenih četrtnih skupnosti objavljene številne pobude, ki so celo zanimivejše od javno predstavljenih. Tako zvemo, da občina podpira ureditev novih grobnih polj znotraj pokopališča v Šmartnem pod Šmarno goro, ne pa širitve pokopališča proti severu na kmetijska zemljišča. Še pomembneje je, da se je ministrstvo za obrambo odreklo Šmarni gori in njenemu vplivnemu območju kot »perspektivnemu območju izključne rabe za potrebe obrambe«. Ali pa da zavod za ribištvo pod Šmarno goro predvideva umestitev ribiškega učnega parka, da občina podpira spremembo kmetijskega zemljišča z legalizacijo dveh objektov kinološkega društva Šmarna gora–Tacen ob Savi, da bo Snaga v Šentvidu lahko zgradila zbirni center za odpadke nad podzemnim kanalizacijskim objektom ob avtocesti ...
