Kljub rekordu turistov v Ljubljani zasedena manj kot polovica postelj

Ljubljana – V glavnem mestu je bilo od januarja do decembra lani zasedenih 722.478 postelj oziroma nočitev, kar pomeni 47,4-odstotno zasedenost, kažejo dnevni podatki o zasedenosti prenočišč, ki jih hoteli in drugi ponudniki pošiljajo turistično informacijskim centrom (Tic).

Samo v hotelih je bilo po teh podatkih 701.924 zasedenih postelj (47,6 odstotka), pri drugih ponudnikih pa 20.554 (42,8 odstotka). Tujih gostov je bilo 647.041, kar je za 7,3 odstotne točke več kot leto prej, domačih pa 27.234, kar je za 3,7 odstotne točke več kot predlani. V ljubljanskih hotelih pravijo, da najvišjo zasedenost beležijo junija, še posebno pa septembra, ki je kongresni mesec.

V. d. direktorice Turizma Ljubljana Petra Stušek pojasnjuje, da ti podatki prikazujejo manj kot 80 odstotkov nastanitvenih kapacitet v Ljubljani, dnevno namreč spremljajo le štiri petine nastanitvenih zmogljivosti, nato pa na podlagi podatka o nočitvah in korekcijskih faktorjev, oblikovanih na podlagi večletnega povprečja odstopanj med ljubljansko statistiko in uradnimi podatki Sursa, oblikujejo preliminarne podatke.

V Tic manj domačih obiskovalcev

Po oceni Turizma Ljubljana je bilo tako lani v Ljubljani realiziranih rekordnih 1.000.072 nočitev, kar je za 6 odstotkov več kot v letu 2013, ko jih je bilo 942.345. Samo v decembru je bilo po njihovi oceni 68.197 nočitev, kar je 21 odstotkov več kot leto prej; v štirih petinah nastanitvenih zmogljivosti, ki jih spremljajo, je bilo decembra 46.775 tujih in 3741 domačih nočitev. V Ticih so decembra našteli 17.151 obiskovalcev, kar je 22 odstotkov več kot predlani; med njimi je bilo 3957 domačih (kar je 14 odstotkov manj) in 13.194 tujih (39 odstotkov več). Uradne podatke Sursa za lansko leto pa bodo, tako kot vsako leto, dobili marca.

Če držijo ocene Turizma Ljubljane, da je lani glavno mesto obiskalo več kot milijon obiskovalcev, je bila presežena projekcija rasti v ljubljanskem turizmu do leta 2020 glede števila nočitev, zapisana v Strategiji razvoja in trženja turistične destinacije Ljubljana od leta 2014 do 2020, ki sicer predvideva petodstotno letno rast (glej infografiko). Predvidena je tudi petodstotna letna rast dohodkov od turistične takse in 3,5-odstotna rast iz koncesijskih dajatev. Po podatkih Petre Stušek so bili prilivi od turistične takse lani 861.396 evrov, kar je več od predvidenega (825.507 evrov), prilivi od koncesijskih dajatev od posebnih iger na srečo pa 1,113 milijona evra, kar je dosti manj od predvidenega (1,675 milijona evrov). Pri tem opozarja, da stanje z začetka januarja letos ne odraža nujno končne številke vseh natečenih sredstev iz preteklega leta.

V celotnem lanskem letu je ljubljanske Tice obiskalo 298.377 obiskovalcev, kar je 10 odstotkov več kot leto prej. Skupaj so prodali 2014 turističnih kartic, kar pomeni 22 odstotkov več kot leto prej. Vrednost celotne prodaje spominkov, knjig, razglednic, vstopnic, vodstev, uporabe interneta, turističnih kartic, izletov po Sloveniji in drugega v Ticih pa se je po podatkih Zavoda Turizem povečala za 8 odstotkov.

V Ljubljani manj kot dva dni

Obiskovalci so lani v povprečju porabili 132,65 evra na dan. Dnevna potrošnja obiskovalcev pa naj bi po projekciji iz omenjene strategije naraščala za tri odstotke na leto, kar pomeni, da naj bi leta 2020 porabili 155 evrov na dan. Petra Stušek pravi, da ostaja čas, ki ga obiskovalci preživijo v Ljubljani, približno enak, v povprečju 1,9 dni, kar pomeni dve noči, takšno pa je tudi evropsko povprečje, če izvzamemo privlačnejša mesta, kot so London, Pariz, Berlin itn. Za Ljubljano je v projekciji ob upoštevanju 1,5-odstotne rasti povprečne dobe bivanja predvideno, da bi to postopoma naraščalo in leta 2020 naj bi obiskovalci ostali v Ljubljani v povprečju 2,08 dni.

Še vedno pa med večjimi problemi ljubljanskega in slovenskega turizma nasploh ostajajo slabe prometne povezave, še posebej letalske. Petra Stušek pravi, da bi si to želeli izboljšati saj je še posebej pomembno za razvoj kongresnega turizma.