Kljub usmeritvi »nič odpadkov« sežigalnica še v načrtih

Ljubljana – Usmeritev »nič odpadkov« ali sežiganje odpadkov in draga investicija v objekt za to? Če sodimo po načrtih, dokumentih in napovedih institucij, ki delujejo pod okriljem MOL, kar oboje. Projekt gradnje sežigalnice odpadkov je regijska razvojna agencija namreč uvrstila v razvojni program do leta 2020.

Pri ljubljanski Snagi so maja napovedali, da se bodo pridružili evropski mreži lokalnih skupnosti, ki so naravnane k cilju zero waste (nič odpadkov) oziroma se poskušajo izogibati nastajanju odpadkov ter z recikliranjem in predelavo uporabljati odpadke kot vir materialnih dobrin. Prvi korak k vključitvi v mrežo bo predvidoma opravljen na julijski seji mestnega sveta, ko bodo svetniki obravnavali predlagano razvojno strategijo dejavnosti pri ravnanju z odpadki v MOL za obdobje 2014–2035. Strategijo so krajše poimenovali kar »Zero waste – nič odpadkov, načrt«. Kot so zapisali, to pomeni, da bo občina krepila tri prednostne naloge pri ravnanju z odpadki (preprečevanje, ponovno uporabo in recikliranje) ter kar najbolj zmanjšala odpadke za odlagališča in energetsko izrabo. Zero waste sicer v osnovi pomeni nič odpadkov za odlagališča in sežigalnice.

Strategija sicer (še) ne opušča odlaganja v celoti. Na Snagi napovedujejo, da bodo do leta 2025 zbrali najmanj tri četrtine ločeno zbranih odpadkov (ta delež zadnja leta stalno raste, lani je dosegel 54 odstotkov, predlanskim pa 45), manj kot 60 kilogramov mešanih odpadkov na prebivalca (lani skoraj 130, leto prej kar 166) in odložili manj kot 30 kilogramov na prebivalca. V prihodnjih petih letih naj bi se vsako leto količina mešanih odpadkov na prebivalca zmanjšala za slabih deset kilogramov, delež ločenih odpadkov pa povečal za približno tri odstotne točke.

Malo konkretnih ukrepov

Ukrepi, kako to doseči, sicer niso podrobno določeni, saj je med desetimi »konkretnimi cilji« načrta bolj malo konkretnega. Prevladujejo neoprijemljive usmeritve, kot so »podpiranje sprejetja potrebnih spodbud za oblikovanje proizvodov in embalaže, ki zmanjšujejo nastajanje odpadkov na izvoru, podpiranje spodbujanja zasnov in uporabe trajnostnih izdelkov ter inovacij, podpiranje sprejetja potrebnih spodbud za okrepitev uporabe tehnologij, ki imajo majhen vpliv na okolje in kar najbolj varčujejo z naravnimi viri, oblikovanje jasnih, privlačnih in ciljno zasnovanih komunikacijskih ter izobraževalnih programov, ki bodo spodbujali preprečevanje, ponovno uporabo in recikliranje, spodbujanje razumevanja vrednosti virov znotraj vseh ravni izobraževalnega sistema, spodbujanje odgovornega potrošništva in zmanjšanje količin zavržene hrane ...« Kot konkretnega bi lahko označili le enega od navedenih ciljev, in sicer, da bo »v mestnih območjih prednostno uveden sistem zbiranja, ki vsebuje tudi nagrajevanje in kazni«. A tudi tu bo treba še določiti, kakšen bo ta sistem. Strategija ne opredeljuje posebnih finančnih virov, zato na mestni proračun ne bo imela nobenega vpliva.

Preden bo Ljubljana lahko postala del mreže Zero waste, bo morala njeno strategijo obravnavati in potrditi evropska mreža. Kot prva slovenska občina se je pred dobrim mesecem za ta korak odločila Vrhnika (v mrežo naj bi se vključila jeseni), ki že dosega visoke cilje pri ločevanju, saj trenutno ločijo 76 odstotkov odpadkov in »pridelajo« 80 kilogramov mešanih ostankov odpadkov na prebivalca. Vključevanje v mrežo vodi društvo Ekologi brez meja, slovenski partner evropske mreže. Kot je zapisano na njihovi spletni strani, je eden od pogojev za pristop k mreži »nasprotovanje kakršnikoli obliki sežiganja ali sosežiganja v že delujočih napravah (zapuščina sežigalnic), kot tudi v tistih, ki so šele v fazi načrtovanja«.

Sežigalnica za LUR pomemben objekt

Zato toliko bolj preseneča, da v drugem strateškem dokumentu MOL najdemo prav sežigalnico odpadkov. V osnutku regionalnega razvojnega programa ljubljanske urbane regije (RRP LUR) za obdobje 2014–2020 je namreč gradnja sežigalnice odpadkov umeščena med indikativne projekte v okviru ukrepa »čisto in kakovostno okolje«. Gre za temeljni strateški in programski dokument na regionalni ravni, s katerim se uskladijo razvojni cilji v regiji ter določijo instrumenti in viri za njihovo uresničevanje, umestitev projekta v program pa je tudi pogoj za kandidiranje za evropska sredstva v tem finančnem obdobju. Pripravo programa v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi in drugimi organizacijami vodi regionalna razvojna agencija LUR, katere ustanoviteljica je prav ljubljanska občina.

Zakaj in na čigavo pobudo je torej sežigalnica (delovala naj bi v okviru Te-Tola) umeščena v ta dokument? Gradnja objekta za termično obdelavo odpadkov je v pristojnosti države oziroma ministrstva za kmetijstvo in okolje, je najprej poudaril Matej Gojčič, namestnik direktorice RRA LUR, in dodal, da je bila Ljubljana »ob strateški državni opredelitvi, da Slovenija potrebuje tovrsten objekt«, zaradi dejavnosti Te-Tola predvidena kot ena od možnih lokacij. O umestitvi projekta v osnutek razvojnega programa pa: »Objekt je v ljubljanski urbani regiji prepoznan kot pomemben, zato je umeščen v RRP LUR 2014–2020, in v primeru, da se bo država odločila za gradnjo tega objekta, omogoča tudi zagotovitev sofinanciranja. Odločitev o tem, ali bo Slovenija imela objekt za termično obdelavo odpadkov in kje bo prostorsko umeščen, pa je v pristojnosti državnih organov.«

Država brez odločitve

V različnih organizacijah MOL torej razmišljajo v popolnoma nasprotno smer, kakšna je usmeritev države, pa sploh ni jasno. Na ministrstvu za okolje in prostor pravijo, da so z umestitvijo sežigalnice odpadkov v osnutek RRP LUR 2014–2020 seznanjeni. Vendar ministrstvo glede gradnje tega objekta »ni in tudi ne more sprejeti konkretne odločitve«, saj da v tem obdobju v kohezijskem skladu ni finančnih sredstev, predvidenih za ravnanje s komunalnimi odpadki. Dodajajo, da bo večina denarja za okoljsko infrastrukturo namenjena problematiki na področju vode.

Ali in kako bo umestitev projekta sežigalnice odpadkov v strateški dokument LUR vplivala na vključevanje Ljubljane v mrežo Zero waste, bo znano v prihodnjih mesecih. Vsekakor pa bi bilo zelo nenavadno, da bi mesto, naravnano k strategiji nič odpadkov, podprlo gradnjo takšnega objekta.