Kljub zelenemu nazivu žalostne podobe Tivolija

Ljubljana – Kljub laskavemu nazivu zelena prestolnica Evrope 2016, ki ga je Ljubljana prejela lani v Københavnu, sprehajalci, ki se odpravijo mimo razpadajočega hotela Bellevue po poti sedmih mostičkov, kot jo imenujejo domačini, ugledajo žalostno podobo parka Tivoli.

Po lanskem žledu so ponekod drevesa močno razredčena, vrednejši hlodi so odstranjeni, ostalo pa je veliko sečnih ostankov. Kaže, da za kupe vejevja, ki jih je opaziti na več koncih krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, noče nihče poskrbeti in da bodo tam ostali.

Nevarnost požara

Pri tem pa ne kazijo samo podobe gozda in sprehajališča, lahko so tudi nevarni zaradi možnih požarov; eden je že zaplamtel nedaleč stran, nad sosesko Stara cerkev, pred dnevom upora proti okupatorju. Na srečo ga je še pravi čas opazil sprehajalec in obvestil gasilce. Ti so imeli sicer nemalo težav zaradi težavnega dostopa, vendar jim ga je uspelo pogasiti in ni povzročil prevelike škode.

Verjetno bi bilo drugače, če bi 459 hektarov veliko območje Tivolija, Rožnika in Šišenskega hriba imelo upravljavca, ki pa ga še nima, čeprav je bilo za krajinski park razglašeno že leta 1984; tako so pred tremi desetletji preprečili pozidavo in zavarovali življenjski prostor nekaterih ogroženih ali zavarovanih živalskih in rastlinskih vrst. Zakaj je park, ki je z 1,75 milijona obiskovalci na leto najbolj obiskan krajinski park v Sloveniji, večina ga obišče zaradi oddiha, rekreacije in sprostitve v naravi, in ki ima tako poseben pomen med zelenimi površinami v Ljubljani, še brez upravljavca? Na občini pravijo, da trenutno veljavni odlok ne ureja upravljanja krajinskega parka. Takrat veljavni zakon o naravni in kulturni dediščini je sicer določal, da lahko z aktom o razglasitvi »skupščina družbenopolitične skupnosti prenese spomenik ali znamenitost v upravljanje usposobljenemu društvu ali družbeni pravni osebi«, vendar nadaljnji koraki niso bili opredeljeni.

Študija o obremenjenosti že pred petimi leti

V lani sprejetem občinskem programu varstva okolja do leta 2020 je predvideno, da bo krajinski park upravljavca dobil šele prihodnje leto. Že leta 2010 pa je bila narejena študija o obremenjenosti in zmogljivosti gozdnega dela parka, ki jo je za mestni oddelek za varstvo okolja pod vodstvom dr. Aleša Smrekarja pripravil geografski inštitut Antona Melika, ki deluje pri Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU. V njej so opozorili, da park potrebuje nepristranskega upravljavca, ki bo nad vsemi sektorskimi interesi. Ureditev razmer v parku namreč zavirajo nesoglasja, ki zaradi velikega obiska nastajajo med lastniki zemljišč, obiskovalci ter cilji ohranjanja naravne in kulturne dediščine. Poleg tega imajo posamezne skupine, na primer lastniki zemljišč, živalski in botanični vrt, nasprotujoče si ideje o njegovem razvoju. Študija opozarja na grožnje za park zlasti zaradi posegov ljudi, prometa in gradbenih posegov.

Upravljavec bi moral uskladiti različne interese in nadzor. Ob naravnem okolju je namreč tu tudi več športnih objektov, kot so Hala Tivoli, pokriti bazen z dvorano za fitnes in kegljiščem, različna igrišča na prostem, kotalkališče, otroška igrišča, smučarske skakalnice in balinišča. Bivanju je namenjenih malo površin, kakšnih dvajset stanovanjskih hiš je ob Kikljevi ulici in Poti na Drenikov vrh, na Drenikovem in Cankarjevem vrhu, ob Koseški ulici, v Švicariji, ki je trenutno prazna in jo bodo obnavljali, in Pristavi ob Tivolskem gradu. Več površin je namenjenih izobraževalnim in kulturnim ustanovam, kot so živalski vrt, grafični center, muzej novejše zgodovine, biološko središče, gozdarski inštitut. Pridružila naj bi se jim še prirodoslovni muzej in nov botanični vrt. Na tem območju so še številni gostinski objekti, dve vrtnariji, cerkev, več vodnih zajetij in zaklonišč.

Osnutek novega mestnega odloka

Po tridesetih letih trenutno veljavni odlok o razglasitvi Tivolija, Rožnika in Šišenskega hriba za naravno znamenitost, s katerim je bilo to območje na podlagi takrat veljavnega zakona o naravni in kulturni dediščini razglašeno za krajinski park, ne omogoča več učinkovitega in celovitega varstva naravnih vrednot in ni usklajen z veljavno zakonodajo, tudi varstveni cilji niso ustrezno določeni, ugotavljajo na občini. Zato bodo mestni svetniki na majski seji odločali o osnutku novega odloka o krajinskem parku, predvsem zaradi uskladitve z zakonom o ohranjanju narave, ki sicer velja že od leta 1999. Občina je dala pisno pobudo za spremembo območja zavarovanja, zavod za varstvo narave pa je pripravil strokovne podlage.

Pol milijona za upravljanje

Novi odlok določa upravljanje, za izbiro upravljavca je predvidena podelitev koncesije kot ena od treh možnosti po zakonu o ohranjanju narave. Občina bo morala zagotavljati financiranje nalog, ki se nanašajo na predpisane varstvene režime, in delovanje javne službe upravljanja parka. Stroški za prvo leto upravljanja (v letu 2017), ki vključujejo plače zaposlenih in osnovna sredstva za naravovarstvene naloge, so ocenjeni na 500 tisoč evrov. Strokovni nadzor pri upravljavcu pa izvaja zavod za varstvo narave.

Prepoved adrenalinskega parka

V predlogu novega odloka so podrobneje določeni varstveni režimi, ki so v starem premalo dorečeni. Natančneje prepovedujejo škodljivo ravnanje uporabnikov z drevesi, grmovjem in drugimi rastlinami. Preprečujejo tudi negativne vplive gospodarjenja z gozdom, pri čemer razen izjemoma in s soglasjem zavoda za varstvo narave ne dopuščajo strojne sečnje in gradnje novih prometnic. Spravilo lesa po strugah vodotokov je prepovedano brez izjem. Novi odlok še določa, da adrenalinski park, igrišče za golf in podobne aktivnosti ne sodijo v krajinski park.

Nove objekte je po osnutku odloka mogoče postavljati le na sedanjih stavbnih zemljiščih in samo za namene, ki so skladni s cilji parka. Območje je tudi v celoti izvzeto iz lovnih površin. Do zdaj je bil ribolov dovoljen na Koseškem bajerju in v Tivolskem ribniku, v drugem bo po novem prepovedan. Prepovedano bo nenadzorovano postavljanje objektov za oglaševanje, svetlobnih teles in začasnih objektov za prireditve in druge namene. Poleg tega bo omejena organizacija javnih prireditev, te naj bi usmerjali na naravovarstveno manj občutljiva območja. Prav tako ne bo dovoljeno ne umetno zasneževanje ne posipavanje tal s soljo.

Na območju parka bodo prepovedani uporaba pirotehničnih sredstev, spuščanje gorljivih modelov, kurjenje ognja, kopanje, potapljanje in jadranje na stoječih vodah. Na nekaterih močno obremenjenih območjih se omejuje in usmerja kolesarjenje, enako velja za spuščanje modelov motornih plovil in vodenje psov. Poseben člen ureja varstveni režim v naravnih rezervatih Mostec in Mali Rožnik in naravnih spomenikih Pod Turnom in Tivoli.

Meje parka se bodo le nekoliko spremenile, uskladili jih bodo s katastrskimi mejami, za izločitev iz vsebinskih razlogov pa sta predlagana parkirišče za Halo Tivoli in dostop do hotela Bellevue. Določen je tudi znak krajinskega parka. Dodane so nekatere razvojne usmeritve, prilagojene takemu parku. Med njimi sta spodbujanje razvoja novih podjetniških priložnosti, povezanih s turističnimi, rekreacijskimi, športnimi, kulturnimi in drugimi dejavnostmi, ter razvoja storitev in izdelkov, povezanih s parkom, in usmerjanje mirujočega prometa iz notranjosti na obrobje parka ter spodbujanje obiskovanja parka peš in s kolesom.