Tiskane izdaje
Ljubljana – Uporabniki knjižnico še vedno razumejo kot izposojevalnico knjig, samo del jih uporablja tudi druge knjižnične storitve, teh uporabnikov pa je pri nas vsako leto več, je povedala direktorica Mestne knjižnice Ljubljana (MKL) Jelka Gazvoda.
Poudarja, da je zbirka gradiva, izposoja, njegova uporaba in aktiviranje na različne načine samo en pomemben knjižnični vidik, ki bo to tudi v prihodnosti, vendar pa knjižnico razvijajo na več ravneh. Želijo, da bi postala družabni prostor, kjer se ljudje družijo, imajo svoje prostore, kjer berejo ali s seboj prinesejo svoje računalnike. Temu rečejo tretji prostor, če sta prva dva dom in šola oziroma služba. Na to so še posebno pazljivi pri prenovah knjižnic. Med drugim v čitalnicah ponujajo več kot 1500 časopisov in revij, tudi tujih.
Koliko knjižnic ste prenovili v zadnjih letih?
V letu, ko je bila Ljubljana svetovna prestolnica knjige, smo naredili novo knjižnico v Zadvoru, lani smo jo prenovili v Šentvidu in Savskem naselju. Trenutno se na selitev v nove prostore pripravljamo v Zalogu. V načrtu so še prenova knjižnic v Polju, kaže se možnost za novo enoto v Šmartnem pod Šmarno goro. V prihodnjem desetletju želimo prenoviti večino knjižničnih prostorov prav zaradi dodatnih nalog, ki jih imajo.
V središču mesta, v podhodu pri nekdanji kavarni Evropa, je prijetna lokacija za osrednjo knjižnico.
Da, težava je le v tem, da knjižnica nima pročelja in ni vidna s ceste, okoli knjižnice pa ni dovolj parkirišč. Skoraj povsod po Evropi je osrednja mestna knjižnica reprezentativna stavba. Tega Ljubljana še nima, upamo pa, da bo kdaj čas tudi za to. Zaenkrat so to še vedno samo ideje, saj bi bilo potrebno zelo veliko denarja. Še pomembneje je prenoviti notranjost obstoječih knjižnic, čeprav niso idealne. Ampak vsak prostor je mogoče ustrezno oblikovati in uporabnikom zagotoviti bolj udobno uporabo, zlasti nove tehnologije.
Kaj knjižnica še ponuja poleg izposoje?
Že več let stopamo na področje vseživljenjskega izobraževanja, ki je neformalno in brezplačno. Na tečaju jezika ali računalništva v knjižnici sicer ne dobite formalnega potrdila, pač pa predvsem znanja, ki jih potrebujete vsak dan. Zelo uspešen naš projekt je na primer Misija diplomska naloga. Predavanja so bila ves čas zasedena. Udeležence smo učili, kako hitro in najbolj učinkovito končati diplomsko nalogo.
Kaj pa drugi projekti?
Tretja pomembna stvar je krepitev bralne kulture. Od najnežnejših let v vrtcu imamo različne bralne projekte, recimo Ciciuhec, vsako leto je udeleženih skoraj 7000 otrok iz vrtcev. Projekta Poletavci – poletni bralci, se udeleži 1500 šolarjev. Mesto bere, projekt za odrasle, pa ni tako množičen, ker je zelo zahteven, bralci morajo namreč aktivno sodelovati in pisno pošiljati povzetke. Vendar pa opažamo, da knjige, ki so vključene v tistem letu, dosežejo tudi do 10.000 izposoj. To pa so predvsem nekoliko starejša, zelo kakovostna literarna dela, ki si jih sicer bralci v tolikšnem številu ne bi izposojali, ker so morda že nekoliko pozabljene. S tem aktiviramo nekoliko starejše gradivo in ljudi spomnimo na te knjige. Imamo tudi 20 bralnih skupin, to so srečanja bralcev po vseh enotah v Ljubljani in izven nje.
Do kje sega MKL?
Vseh naših knjižnic je 35. Izven Ljubljane je v MKL vključenih še sedem občin: Vodice, Horjul, Ig, Dobrova - Polhov Gradec, Brezovica, Škofljica in Velike Lašče. Hkrati smo tudi osrednja območna knjižnica osrednje slovenske regije, kjer je še 8 knjižnic, ki so sicer samostojne. V sodelovanju z njimi izvajamo določene skupne funkcije, recimo skupno medbibliotečno izposojo in podobno. Ustanovili smo tudi lastni učni center za knjižničarje, ker imamo 220 zaposlenih in nimamo sredstev, da bi vsakega posebej pošiljali na razna izobraževanja. Veliko ceneje je, če izobraževanje organiziramo znotraj MKL in hkrati izobrazimo več ljudi za določeno področje. To pa lahko delamo tudi za druge splošne knjižnice. Učni center ima redni letni program tečajev in drugih oblik izobraževanja. Ne gre za področja, za katera izobražujeta NUK ali Izum, gre za mehkejša znanja, predvsem za znanja o informacijsko-komunikacijski tehnologiji in delu z bralci. Imamo tudi enoten poslovni informacijski sistem, kar pomeni, da lahko zaposleni iz vsake enote knjižnice kadarkoli pridejo do vseh poslovnih in strokovnih podatkov. Imamo skupno naročanje materialov in gradiva na daljavo knjig, enotno člansko kartico urbana, vključeni smo v vzajemni katalog Cobiss, sistem Biblos za izposojo e-knjig, ponujamo elektronske podatkovne zbirke in vse to zahteva stalno izpopolnjevanje zaposlenih v računalniških spretnostih.
Posebnost je tudi Pionirska knjižnica.
Ta je bolj kot knjižnica center za razvoj mladinske književnosti in mladinskega knjižničarstva. Vodimo kar nekaj vseslovenskih projektov: slovenski knjižnično-muzejski Megakviz v sodelovanju z muzeji, vsako leto sodeluje 23.000 šolskih otrok iz vse Slovenije. Blagovna znamka MKL je Zlata hruška, z znakom v Priročniku za branje kakovostnih otroških knjig označujemo najkvalitetnejša literarna dela mladinske in otroške književnosti. Z nalepkami Zlata hruška v knjižnicah, knjigarnah in založbah označujejo knjige, ki so v priročniku označene kot najbolj kakovostne. Najboljšim avtorjem in založbam podeljujemo tudi priznanja Zlata hruška.
Ena od novosti, ki jo letos vpeljujete v MKL, je možnost vrnitve gradiva v katerikoli enoti knjižnice, ki je v sistemu MKL. Kakšne prednosti prinaša uporabnikom?
To je zahteven projekt, ki smo ga začeli pred nekaj leti, saj smo morali pred uvedbo storitve z novimi oznakami opremiti od 600.000 do 700.000 enot gradiva. V začetku leta smo ga vpeljali poskusno, zdaj pa že dobro deluje. Na začetku je bilo v različne knjižnice vrnjenih približno 100 knjig na teden, zdaj že 600. Uporabnik za knjigo, ki jo vrne v drugi enoti, kot si jo je izposodil, plača 30 centov. Ne računamo, da bo to postala prevladujoča oblika vračanja, namen je predvsem vračanje knjig olajšati tistim, ki jim primanjkuje časa.
Med novostmi je tudi uvedba brezplačne izkaznice urbane za otroke, tako otroci v MKL dobijo brezplačno urbano, ki sicer stane dva evra, in je hkrati tudi izkaznica za knjižnico. Glede na to, da otroci v knjižnici že zdaj niso plačali članarine, kakšne prednosti to prinaša otrokom in staršem?
Ločiti je treba članarino od cene izkaznice. Otroci in mladi do 18. leta po zakonu o knjižničarstvu članarine ne plačajo. Do zdaj so plačali strošek urbane, ki je dva evra. Ugotavljamo, da starši otrok ne vpisujejo z lastnimi karticami, ker jih otroci do šestega leta za avtobus ne potrebujejo, ampak si gradivo za otroke izposojajo s svojimi karticami. Mi pa želimo otroke navaditi na lastno izkaznico, do katere imajo nek odnos in jo povezujejo z izposojeno knjigo in branjem. Zato smo se letos odločili, da bomo kartice otrokom do vstopa v šolo financirali sami. Tako kot odrasli pa lahko tudi otroci dobijo tako imenovano urbano MKL, ki ni vezana na skupno bazo uporabnikov urbane.
Kako je z bralno kulturo, koliko je vseh članov v MKL, koliko je otrok in koliko odraslih?
Na splošno za Slovenijo velja, da je članov splošnih knjižnic v povprečju četrtina prebivalcev. Tudi članstvo MKL se giba v tem povprečju, kakšno leto se zniža in potem spet zviša, odvisno je tudi od števila dni, ko so knjižnice odprte oziroma od praznikov. V teh številkah se odraža tudi to, da so knjižnice na primer zaradi prenove dalj časa zaprte. Na splošno imamo v MKL vsako leto približno milijon in pol obiskov, ki si izposodijo nekoliko manj kot pet milijonov enot na leto. Letos je v MKL 81.857 aktivnih članov, ki so prišli vsaj enkrat v letu v knjižnico, od tega 16.476 otrok in 65.381 odraslih.
Člani MKL imajo možnost izbire med dvema vrstama izkaznic: urbano in izkaznico, ki jo imenujete urbana MKL. Ta je sicer podobna urbani, vendar ne omogoča nalaganja denarja ali mesečne vozovnice ter povezovanja v sistem Bicikelj. Za katero od teh kartic se bolj odločajo člani?
Ne glede na letno aktivne člane jih ima 82.618 registrirano klasično urbano, petina, to je 17.946, pa urbano MKL. Cena je enaka, dva evra za eno ali drugo. Članarina je 14 evrov za odrasle, 8 evrov za študente in upokojence, za druge, denimo brezposelne, ki prinesejo potrdilo, je brezplačna.
Ali se člani lahko v knjižnici še vedno registrirajo tudi z mobilnim telefonom?
Tudi to je mogoče. Po naših podatkih se je za to vrsto identifikacije odločilo 5143 članov, kar ni tako malo, vsak dan je v povprečju 40 identifikacij z mobilnim telefonom. V zadnjem času je to lažje, ker so bile prej določene tarife operaterja, zdaj pa ima veliko uporabnikov zakupljene količine klicev in gre ta storitev v to kvoto ter ne pomeni dodatnega stroška.
Projekt uvedbe urbane kot članske izkaznice v MKL je stal 228.180 evrov. Od tega so bili stroški opreme, to je za tiskalnike, terminale in tablice za podpisovanje 125.886 evrov, stroški programskih rešitev (Imovation in Izum) pa 102.294 evrov. Letni stroški upravljanja sistema ter najema infrastrukture so približno 62.000 evrov. Ali v MKL ocenjujete, da se je projekt uvedbe urbane kot članske izkaznice izplačal?
Ko smo se odločali za urbano, smo imeli v mislih to, da ima lahko prebivalec Ljubljane eno samo kartico in da z njo ureja čim več storitev. Glede tega, za koliko storitev je mogoče uporabljati urbano, občina še ni rekla zadnje besede. Zato smo se takrat odločili vstopiti v ta sistem. Po združitvi šestih knjižnic bi v vsakem primeru morali uvesti novo enotno kartico, ker je do takrat vsaka imela svojo. V vsakem primeru bi morali kupiti kartice in računalniški program, ki bi omogočal poslovanje z njimi. Ne morem reči, ali je urbana stala več ali manj kot kaj drugega, ker tega nismo preverjali, že v začetku smo se odločili na urbano. Te cene je določil izvajalec in na to nismo imeli možnosti vplivali. Kupili smo tudi precej opreme, pri tem je MOL prispevala dodatna sredstva, večinoma pa smo to financirali iz lastnih prihrankov. Letni strošek za vzdrževanje je bil najprej precej visok, letos pa smo ga znižali na četrtino, na 16.378 evrov. LPP je pokazal razumevanje, da je obseg uporabe urbane v MKL neprimerljivo manjši v primerjavi s tem, koliko ljudi uporablja kartico za prevoz z LPP. Dogovorili smo se, da se med vsemi, ki ponujajo storitve prek urbane, uskladi dejanska uporaba.
Ali še drži, da člani v primeru izgube kartice urbana za izdelavo dvojnika plačajo štiri evre? Sprva naj bi jih deset evrov, pa se je MKL z LPP dogovorila, da manipulativne stroške zmanjšajo na dva evra.
To je bila tudi naša pobuda LPP. Videli smo, da bi lahko tukaj stroške za uporabnike zmanjšali, LPP je to sprejel. Tudi če izgubite urbano, plačate 4 evre namesto prejšnjih 10.
Kakšni bodo letošnji poslovni rezultati MKL?
Ves čas smo na pozitivni strani, tudi MOL dobro skrbi za nas. Sredstva za delovanje pridobivamo tudi od drugih občin, ministrstev za kulturo in izobraževanje, znanost in šport, nekaj imamo tudi evropskih sredstev. Ta denar sicer ne zadošča v celoti za pokrivanje stroškov poslovanja, tudi sami imamo precej lastnih prihodkov. Letni obseg poslovanja je približno 9 milijonov evrov, od tega je 8 milijonov javnih sredstev, približno milijon pa imamo lastnih prihodkov. Iz teh deloma ali v celoti financiramo prenovo knjižnic, nakup računalniške opreme, deloma jih porabimo za nakup gradiva, pa tudi za redno poslovanje. Za letos ocenjujem, da bo približno 100.000 evrov presežka. Sredstva bomo uporabili večinoma za investicije, saj je pred nami izgradnja nove knjižnice v Zalogu.
