Tiskane izdaje
Ljubljana – Ob 95. obletnici Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije se ta mesec končuje tudi eden od najpomembnejših projektov zveze v zadnjem desetletju – Knjižnica slepih in slabovidnih (KSS), v okviru katerega so razvili tudi nov sintetizator govora slovenskega jezika.
S pomočjo projekta, ki je potekal od januarja 2013, so v Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije (ZDSSS) z lansko preselitvijo dve leti starejše Knjižnice slepih in slabovidnih Minke Skaberne od zveze, v nove in večje prostore na Kotnikovo 32 v Ljubljani, postavili trdne temelje za razvoj nacionalne knjižnice slepih in slabovidnih.
Knjižnica tudi za ljudi z motnjami branja
Predsednik ZDSSS, najstarejše invalidske organizacije pri nas, Tomaž Wraber je poudaril, da so rezultati, ki so jih dosegli v projektu, neprecenljivi za slepe in slabovidne. Opozoril je na širši učinek, ki ga je imel projekt KSS na okolje, saj so slepi širšo javnost obveščali o svojem delovanju in tako zgradili most med slepimi in slabovidnimi ter videčimi. ZDSSS ima približno 4000 članov, po oceni stroke pa je v Sloveniji od 8000 do 10.000 ljudi z motnjami vida. K temu je treba dodati še od 30.000 do 40.000 ljudi, ki imajo pomembne težave zaradi motenj vida. Knjižnica pa je namenjena tudi tistim z motnjami branja.
Najbolj viden rezultat projekta so novi in večji prostori knjižnice, ki so jih iskali zelo dolgo, saj je bila pri tem pomembna dostopnost, orientacija za slepe, velikost prostorov in razporeditev, je povedal vodja projekta KSS Tilen Škraba. Izpostavil je tudi pomembne dosežke v produkciji knjižničnih gradiv v brajici v zvoku. V Slovenijo so pripeljali novi format zapisa zvočnih knjig Daisy, ki za razliko od MP3 formata omogoča strukturirano branje, prehajanje med stranmi in poglavji v knjigi. V zvoku, v MP3 tehniki, so izdelali 377 gradiv, kar je za četrtino več, v brajici pa 35 gradiv. Med trajanjem projekta je knjižnica pridobila 769 knjižnih naslovov v prilagojenih formatih. Čeprav imajo med vsemi gradivi v knjižnici najmanj naslovov v brajici, kar pomeni 1263 naslovov v 7331 zvezkih, ta zavzemajo kar dve tretjini prostora knjižnice. Roman, kot je denimo Ana Karenina, ima v brajici približno 3000 strani ali 30 zvezkov, ki zavzemajo 1,76 metra knjižne police.
Sodelovanje s splošnimi knjižnicami
V okviru projekta so izhajali tudi trije časopisi: v brajici na tri mesece, v povečanem tisku in v zvoku pa enkrat na mesec. V času projekta je priložnost za zaposlitev dobilo 9 slepih in slabovidnih, knjižnica pa je pridobila 120 novih članov. Nove prostore knjižnice je v tem času obiskalo več kot 1500 ljudi, od otrok do predstavnikov strokovne javnosti. Prenovili so tudi informacijski sistem ZDSSS, imenovan EIS, ki ga testira 15 uporabnikov, ta teden pa bo na voljo vsem. Začeli so sodelovati tudi z Združenjem splošnih knjižnic ter tako poskusili knjižnico slepih in slabovidnih približati tudi v lokalno okolje.
Nastal je tudi nov sintetizator slovenskega govora eBralec, ki omogoča samodejno prebiranje poljubnih elektronsko shranjenih besedil, zapisanih v slovenščini. V sodelovanju z raziskovalnimi organizacijami sta ga oblikovali dve slovenski jezikovno-tehnološki podjetji Alpineon in Amebis, ki sta združili znanje iz obdelave govornih signalov in jezikovnih podatkov. Jerneja Žganec Gros iz podjetja Alpineon in Miro Robih iz Amebisa sta povedala, da je kakovost sinteze govora v primerjavi z njegovim predhodnikom na zavidljivi ravni, saj se zelo približa naravnemu govoru; dodali pa so mu tudi ženski glas, ki ga predhodniki niso imeli. Slepim in slabovidnim bo olajšal delo z računalnikom in s pametnim telefonom s sistemom Android ter omogočil lažji dostop do novic in informacij. Uporabnikom bo na voljo ta teden.
Primer dobre prakse pri črpanju evropskega denarja
Skoraj triletni projekt, ki predstavlja velik prispevek k boljšemu vključevanju ljudi z hujšimi okvarami vida v družbo, je bil vreden 3,1 milijona evrov; 85-odstotno je bil financiran iz evropskega socialnega sklada, 15 odstotkov denarja pa je prispevalo ministrstvo za kulturo. Izvajali so ga v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov 2007–2013, razvojne prioritete »Enake možnosti in spodbujanje socialne vključenosti«. Direktor urada za kohezijsko politiko v službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Bojan Suvorov je poudaril, da je projekt KSS odličen primer dobre prakse s tega področja, saj je bila Slovenija pri črpanju evropskih sredstev za to področje izjemno uspešna. Kot je dejal, so za programe ranljivih skupin iz nacionalnega proračuna doslej izplačali več kot 60 milijonov evrov in konec leta, ob končanem programskem obdobju pričakuje stoodstotno uspešnost. Povedal je, da bo Slovenija v novi finančni perspektivi od 2014 do 2020 iz kohezijskih sredstev pridobila 3,1 milijarde evrov, kar pomeni za četrtino manj denarja kot v prejšnjem obdobju. Za projekte oziroma programe socialne vključenosti in zmanjševanja tveganja revščine bo namenjenih 220 milijonov.
