Dediščina Barja: Koliščarji so premalo izkoriščen potencial

Ljubljana – Na splošno velja prepričanje, da je dediščina Barja in koliščarjev premalo izkoriščena, tako v turizmu kot kulturi. V strategiji kulture v MOL od letos do leta 2019 so med projekti omenjeni trije, ki se nanašajo na to dediščino in naj bi se začeli letos. A dveh pred letom 2018 očitno ne bo, pri tretjem pa dediščina ni več omenjena.

Gre za projekte Špica, Črna vas in Doživljajski park Bobrova vas. Toda zadnji, ki je edina vstopna točka iz mesta v krajinski park Ljubljansko barje, nasproti Barjanske ceste, do katerega je mogoče priti tudi po obvoznici z izvoza Ljubljana Center, je po novem preimenovan v kulturno-rekreacijski center Barje in ne predvideva več predstavitve dediščine Barja in koliščarjev.

Čakajoč na evropski denar

Projekt prezentacije prazgodovinske koliščarske kulture na Špici naj bi bil končan leta 2017, piše v omenjenem dokumentu, predvidena vrednost pa je milijon evrov. Toda na mestnem oddelku za kulturo pravijo, da se bodo za izvedbo projekta šele prijavili na evropski razpis, ki bo objavljen oktobra. Tako bodo izvedbo v letu 2017 predvidoma šele začeli, pri tem pa bo sodeloval javni zavod Muzej in galerije mesta Ljubljane (MGML).

Nekateri poznavalci menijo, da je MOL zamudila lepo priložnost že v času izkopavanj na Špici, kjer bi lahko bila predstavitev kolišč, zdaj pa je prostor zabetoniran. Osnutek odloka o razglasitvi arheološkega najdišča Prule za kulturni spomenik lokalnega pomena so mestni svetniki skupaj s pripombami sprejeli 23. marca lani in nato še oktobra. Na tem delu je z odlokom predviden arheološki rezervat, kjer niso dovoljeni posegi v zemeljsko plast. Arhitekta Milan Kovač in Peter Kerševan, ki sta pred petimi leti občini predstavila predlog muzeja koliščarjev z arheološkim parkom na Špici, sta že večkrat javno opozorila, da je to še vedno mogoče uresničiti. Navsezadnje sta ohranitvi mokrega arheološkega lesa in situ naklonjeni svetovna konservatorska stroka in konvencija Unesca.

Predurbana Ljubljana na Špici

V MGML pravijo, da so bili pri izkopavanju na Špici izvedeni vsi ukrepi za zaščito in ohranitev kolišča in situ po kulturnovarstvenih smernicah in mednarodnih standardih. Izvajajo redne monitoringe nihanja talne vode. Za območje parka pa, da so bila že med prenovo Špice pripravljena izhodišča za prezentacijo predurbane Ljubljane, ki poleg kolišča vključuje še bronasto- in železnodobno poselitev desnega brega Ljubljanice za celosten koncept predstavitve ljubljanske kulturne dediščine. V ižanski občini v skladu s širšim konceptom dostopnosti do kulturne dediščine Ljubljanskega barja potekajo priprave za obsežnejšo prezentacijo kolišč na območju, kjer so ta najbolj raziskana in prepoznavna; gre za dve skupini devetih kolišč v Mahu pri Igu, ki so bila leta 2011 vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine, vlada pa jih je pred dvema letoma razglasila za spomenik državnega pomena.

V MGML trdijo, da ima ljubljanska občina jasno strategijo, kje in kako predstaviti kulturno dediš??ino v Ljubljani. Ko bo objavljen razpis za projektiranje in oblikovanje prezentacije na Špici, tudi arhitekta Kovača in Kerševana vabijo, da se nanj prijavita, skladno z razpisnimi pogoji, ne pa da svoje ideje in mnenja posredujeta le prek medijev, še pravijo.

Dediščina v Črni vasi

Projekt etnološke dediščine Barja v Črni vasi naj bi bil končan leta 2018, predvidena vrednost pa je prav tako milijon evrov. Vključuje obnovo stavbe stare šole s pripadajočo komunalno in prometno infrastrukturo, ureditev športno-rekreacijskih površin v kareju od Ižanske ceste, vzdolž Peruzzijeve do Iščice, in ureditev površin za lokalno skupnost, tudi lokalne tržnice. Na mestnem oddelku za kulturo pravijo, da za ta projekt še pripravljajo investicijsko in projektno dokumentacijo, izvedba investicije pa je predvidena v proračunskem okviru v letih 2017 in 2018.

Namesto Bobrove vasi

Projekt kulturno-rekreacijskega centra Barje ob južni ljubljanski obvoznici, kjer je bil načrtovan doživljajski park Bobrova vas, naj bi bil v celoti končan leta 2019, vreden je štiri milijone evrov. Še pred štirimi leti so bili tu predvideni apartmaji in sobe, restavracija ter razstavni prostori, kjer bi med drugim pripravljali delavnice o arheološki, zgodovinski in etnološki dediščini Barja ter naravnih vrednotah. V ospredju bi bile stare obrti, izdelovali bi keramične posode, tkanine, lesene predmete, tudi deblake in vesla ter orodje iz kamna in kovin. Namesto tega je na tem degradiranem območju, kjer so bili včasih vrtički z lopami in kupi nezakonito odloženih odpadkov, pred dvema letoma nastal park za rekreacijo. Letos julija so končali drugo fazo mestnega parka Rakova jelša, ki vključuje park, 320 vrtičkov in javni sadovnjak.

V občinski strategiji kulture je v načrtu tudi arheološki center MGML. Projekt naj bi začeli letos in končali leta 2019, predvidena vrednost pa je poldrugi milijon evrov. V MGML pravijo, da zanj še iščejo ustrezno lokacijo.