Tiskane izdaje
Ljubljana – Slovensko glavno mesto je lani sprejelo ambiciozno vizijo razvoja kongresne politike do leta 2020: čez osem let hoče postati vodilna kongresna in »incentive« destinacija v jugovzhodni Evropi. Za to pa bo treba na predvsem izboljšati dostopnost z letali in prepoznavnost v svetu.
Po podatkih združenja ICCA (International Congress and Convention Association) so med najpopularnejšimi kongresnimi regijami poleg ZDA predvsem države zahodne Evrope: Nemčija, Španija, Velika Britanija, Francija in Italija; podobno kažejo tudi podatki UIA (Union of International Associations). Na seznamu ICCA največ kongresov organizira Dunaj, sledijo Barcelona, Pariz in Berlin. Ljubljana in Slovenija se v zadnjih letih uvrščata med 50 najprivlačnejših kongresnih destinacij na svetu.
Med prestolnicami novejših članic EU in državami jugovzhodne Evrope pa se Ljubljana uvršča v drugo polovico. Na vrhu sta Budimpešta in Vilna, zelo hitro napreduje tudi Beograd. Ljubljana je po svoji konferenčni in namestitveni infrastrukturi primerna za srednje velika in manjša srečanja, z do 2500 udeleženci. Največji konkurenti slovenskemu glavnemu mestu, ki je geografsko umeščeno v Zahodni Balkan, so Zagreb, Beograd, Praga in Budimpešta, menijo oblikovalci razvojne politike; poleg zavoda Turizem Ljubljana oz. Kongresnega urada Ljubljana v strateškem partnerstvu sodelujejo tudi predstavniki ljubljanskih hotelov, profesionalni organizatorji kongresov, turistične agencije, ponudnika gostinskih storitev in Kongresni urad Slovenije.
Brez ambicioznih ciljev ni dobrih rezultatov, ugotavlja Tatjana Radovič, vodja Kongresnega urada Ljubljana. Da bi se čim bolj približali trditvi iz slogana »Privlačna prestolnica za odlična srečanja«, bo pripomogel tudi »Ljubljana Strategic Bidding Team«, v katerem sodeluje 22 podjetij oziroma organizacij, in želi pridobivati kongrese z več kot 500 udeleženci, je prepričana. Radovičeva vidi prednost Ljubljane v priročni velikosti, logistični obvladljivosti, varnosti, prijaznosti in novosti, čeprav je na mednarodnem trgu kongresnih destinacij že več kot 30 let.
Slabe letalske in železniške povezave
Po njenem je vizija kongresne Ljubljane do 2020 uresničljiva, to pa je tudi precej odvisno od dogajanja v gospodarstvu, državni politiki in razvoju dostopnosti. Med največjimi pomanjkljivostmi so slabe letalske povezave in prepoznavnost v svetu. »Turizem Ljubljana lahko skupaj s turističnim in drugim gospodarstvom le opozarja na to perečo problematiko, ki zavira razvoj naše panoge, vzvodi pa so v rokah nacionalnega letalskega prevoznika, države, kot lastnice, Aerodroma Ljubljana in Petrola. Konkurenčnost destinacij se meri tudi po številu direktnih letov na dan ter številom povezav z nizkocenovnimi prevozniki,« pravi Radovičeva.Pomembno je tudi število (hitrih) mednarodnih železniških povezav, kjer so pri nas razmere slabe, še posebno, če se ozremo proti Italiji.
V finančni in gospodarski krizi se je izkazalo, da so nanjo še najbolj odporna znanstvena in strokovna združenja; težje pa je s sponzorstvi in doseganjem želenega števila udeležencev. Potencialni naročniki so bolj občutljivi na cene in prepoznavajo dodatne vrednosti.
Na leto 72.400 kongresnih evrov
Po podatkih zavoda Turizem Ljubljana zavzema kongresni turizem 18,5 odstotka celotnega turizma v Ljubljani,kar pomeni približno 72.400 gostov na leto oziroma prav toliko t. i. kongresnih evrov. Letos je bilo v Ljubljani do zdaj 33 pomembnejših kongresnih prireditev, tudi s 1200 udeleženci. Jeseni bo še nekaj dogodkov s 400 udeleženci. Poleti je zelo dejaven akademski sektor s številnimi poletnimi šolami, katerih udeleženci ustvarijo veliko prenočitev, hkrati pa so odlična promocijska priložnost med mlajšimi (bodočimi) strokovnjaki.
Sicer pa je pridobivanje mednarodnih kongresov dolgoročen proces, zdaj je najbolj aktualno obdobje 2014 do 2016, odpirajo pa se projekti kandidatur že v letu 2019, razlaga Radovičeva. Pravi, da ima Ljubljana »precej vročih želez v žerjavici«, med večjimi pa jih je zagotovo potrjenih osem.
Po raziskavi, izvedeni leta 2008 in ponovljeni 2011, kongresni gostje na dan porabijo 383 evrov, od tega je kotizacija 124 evrov. V povprečju porabijo od dva- do trikrat več denarja v primerjavi s potrošnjo običajnih turistov. Zelo dober znak so zadovoljni kongresni gostje – dejavnike zadovoljstva so na lestvici od 1 do 5 v povprečju ocenili s 4,28. Več kot 90 odstotkov bi se jih v Ljubljano vrnilo zasebno ali poslovno. Več kot polovica pa jih je bivanje po kongresu podaljšalo za dan ali dva.
Presegli so nepovezano delovanje
Po mnenju Iztoka Bricla, direktorja Gospodarskega razstavišča, največjega prireditvenega centra v Ljubljani, ima Ljubljana dobre možnosti za razvoj poslovnega turizma: »Je varna, z dvema sodobnima kongresnima centroma, hotelske zmogljivosti se povečujejo, ponudba cateringov je dobra in možnost za izlete je odlična. Le letališče je nekoliko majhno in ponuja premalo povezav s svetom. Do zdaj je bila šibkost tudi nepovezano delovanje, kar smo z 'Ljubljana bidding teamom' presegli.«
Drugo večje kongresno prizorišče je CD, s tridesetletno tradicijo. Direktor CD Mitja Rotovnik in direktorica kongresno-komercialne dejavnosti CD Breda Pečovnik menita, da vizija kongresne Ljubljane čez osem let ni uresničljiva v sedanjih političnih in gospodarskih razmerah. Direktor med drugim ugotavlja, da bi se velikih kongresov pri nas lahko udeleževalo več kot 1500 delegatov, a se nas organizatorji zaradi slabih letalskih povezav izogibajo. Najbolj učinkovit je po njegovem skupni nastop kongresnih organizatorjev v svetu, ki lahko s tržnimi akcijami vsakega kongresnega centra posebej obrodi še boljši uspeh.
