Krajam v domovih za starejše je težko priti do dna

Policija ne vodi posebnih evidenc in statističnih podatkov za kazniva dejanja v domovih, prizadeti pa se ne želijo posebej izpostavljati.

Objavljeno
24. junij 2013 16.57
Andreja Žibret, Ljubljana
Andreja Žibret, Ljubljana
Ljubljana – Iz domov za starejše prihajajo pritožbe svojcev in stanovalcev o različnih krajah, od denarja, mobitelov do oblačil. Dogaja se tudi, da iz doma nenadzorovano odidejo dementne osebe. Kolikšne so razsežnosti teh problemov v resnici, je težko ugotavljati.

Policija za domove za starejše ne vodi posebnih evidenc ali statističnih podatkov o kaznivih dejanjih, poleg tega pa se tudi prizadeti in drugi vpleteni ne želijo posebej izpostavljati. Tako smo v uredništvo dobili anonimno elektronsko pismo, da se v Domu upokojenec Center Tabor-Poljane vsak dan dogajajo »kraje, zlorabe in viktimizacije nad starejšimi, bolnimi in onemoglimi, ki jih izvajajo osebje in tudi uprava doma«. Če se starejši stanovalci doma pritožijo, se jih razglasi za neprištevne, zmedene, dementne, piše v pismu: »Policije ne obvesti nihče, ker si uprava ne želi negativne publicitete. Ostareli in nemočni so prepuščeni sami sebi, goljufive čistilke in sobarice pa jih vsak dan opeharjajo za denar ter obleke, spodnje perilo ter druge predmete. Takšna nezaslišana ravnanja so grozljiva in nedopustna za demokratično in moderno družbo,« pismo zaključuje anonimna »ogorčena prebivalka mesta Ljubljane«. Po elektronski pošti smo jo prosili za dodatne informacije, a se ni več oglasila.

Za pojasnilo smo prosili direktorico doma Jero Grobelnik, ki je prav tako prejela to pismo in pojasnila, da so gospo takoj prek elektronske pošte prosili, da pride k njim na pogovor, da bi izvedeli, »za katere dogodke gre, da je prišla do tako hudih obtožb, da lahko ustrezno ukrepamo. Do tega trenutka gospa še ni odgovorila na naše sporočilo.« Direktorica je še zagotovila, da vsako pritožbo vedno takoj in primerno obravnavajo, tudi s pomočjo policije, če gre za sum kaznivega dejanja.

Policijska uprava Ljubljana je občasno obveščena o tatvinah različnih predmetov in neznanih storilcih v omenjenem domu, je povedal njihov predstavnik za odnose z javnostjo Vinko Stojnšek, policija te primere preiskuje in o ugotovitvah obvešča pristojno tožilstvo.

Najpogosteje brez mobilnih telefonov in denarnic

Po preverjanju po policijskih postajah so ugotovili, da so v domovih za starejše najpogosteje odtujeni predmeti, mobilni telefoni, denarnice, denar, in sicer iz odklenjenih sob in predalov. V nekaj primerih so bile stvari tudi najdene, ker so bile založene. V treh lanskih primerih so v policijski preiskavi ugotovili, da so predmete odtujevale osebe, ki so bile tam zaposlene. V dveh primerih je policija podala kazenski ovadbi na tožilstvo, v enem pa je podala poročilo po 10. odstavku 148. člena zakona o kazenskem postopku; v tem primeru je oseba odtujene predmete vrnila in po nepreverjenih podatkih dala tudi odpoved.

Na vprašanje, koliko prijav dobijo, če iz doma izgine dementna oseba, je Stojnšek povedal, da posameznih podatkov nimajo, pogrešane osebe pa prijavijo uslužbenci domov ali sorodniki. Policisti takoj po prijetju obvestila začnejo zbirati obvestila in iskati pogrešane osebe.

Nasveti policistov

Povedal je še, da policisti občasno starejšim svetujejo, kako naj zaščitijo predmete. Najbolje je, če jih shranijo v omaricah, predalih in sobah, kjer jih je mogoče zakleniti. Ob sebi pa naj imajo samo toliko gotovine, kolikor je potrebujejo v dnevu oziroma tednu.

Po izkušnjah predsednika upravnega odbora Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Borisa Koprivnikarja, ki ima desetletne izkušnje tudi z vodenjem doma, pogosto vlagajo neutemeljene obtožbe, saj starejši, ki postajajo pozabljivi in pri katerih se počasi razvije demenca, pozabijo, da so kakšno stvar kam odložili ali denar porabili; zavedajo pa se, da so ga imeli in ga zdaj ni. V nekaterih primerih so ugotovili, da osebje res krade denar. Dogajalo se je tudi, da so osebju posojali denar. Pravi, da se v takih primerih zanaša na vodstva domov, da ustrezno ukrepajo in sprožijo disciplinski postopek. Če nastajajo kraje, ki so kaznivo dejanje, tega ne morejo reševati sami, dolžni so obvestiti policiste.

Pokazati je treba na tiste, ki delajo slabo

Koprivnikar stanovalcem in svojcem svetuje, naj bodo pri presojah kritični, ali gre res za krajo, da ne bi nastajala neutemeljena obtoževanja; svojce in zaposlene v domovih pa poziva, naj takoj odločno ukrepajo, če ugotovijo, da je sum kraje utemeljen. Sicer pa pravi, da se na skupnost obračajo svojci, ki se pritožujejo nad delom domov, ne želijo pa povedati, s katerim domom oziroma osebo imajo neprijetno izkušnjo. Samo tako, da pokažemo na tiste, ki delajo slabo, lahko kaj spremenimo na bolje; če tega ne storimo, pa nekako sprejemamo slabo delo. Če takšnih dogodkov pravočasno ne razkrijemo in jih ustrezno ne sankcioniramo, je zelo verjetno, da se bodo ponavljali, sklene Koprivnikar.