Krajanov sanacijski načrt ni prepričal

Ljubljana – »Najbolje bo, če začnete takoj iskati nadomestno lokacijo za odlaganje izkopnega materiala, ki vam bo ostal pri izvajanju protipoplavnih ukrepov na Malem grabnu. Lastniki zemljišč vam namreč ne bomo dali soglasja za uporabo poti ali vam prodali mankajočih zemljišč.«

To je bilo eno od mnenj številnih udeležencev sredine javne obravnave dopolnjenega osnutka občinskega podrobnega prostorskega načrta za gramoznico Gameljne (OPPN 377), ki predvideva, da bi država odvečno zemljino pri izvajanju protipoplavnih ukrepov na jugozahodnem delu Viča vozila v opuščeno gramoznico Gameljne. Čeprav naj bi z dovozom do 250.000 kubičnih metrov materiala sanirali degradirano območje, je več krajanov Spodnjih, Srednjih in Zgornjih Gameljn dalo jasno vedeti, da ponujena rešitev ni pripravljena tako, da bi jo lahko podprli.

Državne razlage

Predstavnica direkcije za vode Marjeta Rejc Saje je povedala, da so kot pripravljavci državnega prostorskega načrta za izvedbo protipoplavnih ukrepov jugozahodnega dela Ljubljane in občine Dobrova-Polhov Gradec sprva hoteli odvečno zemljo voziti in odlagati na deponiji Barje. Ker so jih tam zavrnili, so začeli iskati primerno nadomestno odlagališče. Izmed šestih lokacij se je po njenem kot najprimernejša izkazala gramoznica v Gameljnah.

Zatem smo od predstavnika podjetja LUZ kot pripravljavca OPPN slišali, da je na območju 46.000 kvadratnih metrov velike deponije predviden za tretjino manjši vnos zemljin, kot so predvidevali sprva (le okoli 160 tisoč kubikov in ne 250 tisoč), da bo med vgrajevanjem materiala vse ograjeno, da bo zagotovljen stalni nadzor, da je predvidena rekonstrukcija 1450 metrov obstoječe javne poti, da bodo na njej izogibališča, da bodo sproti sanirali vse poškodbe zaradi voženj tovornjakov in da bo zagotovljena protiprašna zaščita.

Poleg tega smo slišali še, da bi sanacija gramoznice trajala od leta 2019 do 2021 in da bosta vodenje projekta ter nadzor nad izvajalci zagotovljena v vseh pogledih. Da bi delala država po domače, kot je to v preteklosti morda počel KPL, je dejala Rejc Sajetova, pa da si država ne more privoščiti, saj je projekt povezan s kohezijskim sredstvi EU. In obljubila, da bo gramoznica sanirana najkasneje v letu 2021, kmetijsko zemljišče na njej pa vzpostavljeno v nadaljnjih petih letih. Zakaj ne takoj z navoženjem zadostnega sloja rodovitne zemlje, odgovora ni bilo.

Nezaupljivi krajani

Čeprav si krajani vseh treh delov Gameljn že leta želijo sanacije gramoznice, predstavljenega načrta ne podpirajo. Eden izmed njih je dejal, da zato, ker so vsi doslej iz nje le odvažali prod, kraju uničili lokalno cesto, zaradi številnih tovornjakov pa so morali desetletja prenašati hrup, prašenje, sami odstranjevati ostanke blata na cesti, za vse sanacije pa namesto KPL poskrbeti sami. Zato ob vsem dosedanjem jemanju, od katerega niso imeli v kraju nič, ne verjamejo, da bo zdaj kaj bolje. Še sploh, ker naj bi ob predlagani sanaciji morali potrpeti in se sprijazniti z vsaj še tremi leti dodatne degradacije življenja. Pešpot, ki je edina varna pot v šolo, naj bi namreč postala glavna dovozna pot za tovornjake. Ker po njej že zdaj divjajo tovornjaki, ki tja na črno vozijo odpadke od vsepovsod, ustavi pa jih nihče, so skeptični, da bi država lahko med sanacijo gramoznice tovornjakarje uspešno nadzirala in kaznovala. Zato zahtevajo »varovalke«, da bo poskrbljeno za varnost vseh uporabnkov te poti, kot so ležeči policaji, redarji in policaji, ki bi lovili prekrškarje, natančni terminski načrt voženj tovornjakov po dnevih, rok, do kdaj bi bila sanacija končana, pa bančno garancijo, da bi po koncu sanacije lahko sanirali vse uničene ceste in poti, ki bi jih izvajalci »pozabili« popraviti. Ali po izplačati odškodnine kmetom, če bi jim z vožnjami po kmetijski zemlji naredili škodo.

Obljubam ne verjamejo več

Spet drugi je dejal, da bi bili v kraju bogati, če bi od številnih milijonov kubikov proda, kolikor so ga v 40 letih odpeljali z njihovega območja, tam ostalo le nekaj lopat denarja, ki so ga s prodajo zaslužili država, občina in posamezniki. Tako pa imajo še danes eno najslabše urejenih lokalnih cest, saj je ponekod preozka, nima pa niti pločnikov. Državi ne verjamejo niti zato, ker doslej kljub več kot 300 prošnjam in dopisom ni poskrbela niti za ureditev Gameljščice. In da se jim zdi nesprejemljivo, da kraj ne dobi nič oziroma da zdaj rešujejo nekoga (KPL), ki ni doslej naredil nič, zaslužll pa vsaj 3,5 evra za vsak kubik odpeljanega proda ali tja pripeljanega odvečnega materiala. Še bolj pa, da očitno nikomur ni mar, da so četrtni svetniki ČS Šmane gore soglasno sklenili, da nasprotujejo predstavljenemu načrtu sanacije gramoznice.

Načrt še preveč nedodelan

Ko je eden od krajanov vprašal predstavnico mestnega oddelka za urejanje prostora, kaj si misli o vsem, kar je slišala od krajanov, je priznala, da jo je presenetilo, da je še toliko odprtih vprašanj. In dodala, da bo treba na to temo sklicati nov usklajevalni sestanek med državo, MOL in ČS Šmarna gora, preden bi bil ta načrt zrel za potrditev na seji mestnega sveta kot dokončni predlog. Še zlasti zaradi pešpoti in njene morebitne (začasne) širitve s treh na šest metrov.