Krute posledice malomarne države, MOL in inšpekcij

Propadanje kulturne dediščine (2): Na inšpektoratu za kulturo pravijo, da trenutno za ukrepanje nimajo več pristojnosti. Bi potrebovali strožjo zakonodajo?

Thu, 25.02.2016, 06:00

Visoke kazni za požig in nevestnost uradnih oseb

Kazenski zakonik za poškodovanje ali uničenje stvari posebnega kulturnega pomena določa zapor do petih let, v primeru kulturnega spomenika pa do osmih let. Požig tuje lastnine se kaznuje z zaporom do osmih let, svoje lastnine do petih let, če se to zgodi iz malomarnosti, do treh let, za požig stvari posebnega kulturnega pomena, naravne vrednote ali velike vrednosti pa je predpisano do deset let zapora. Po kazenskem zakoniku se lahko z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta kaznuje tudi uradna oseba, ki zavestno krši zakone ali druge predpise in opušča svoje nadzorstvo.

Ljubljana – Stari hotel Bellevue v Šiški ni edina zgradba in ne edina kulturna dediščina, ki propada vsem na očeh in v škodo javnega interesa. Za to je kriv malomaren odnos države in vseh soodgovornih institucij, je ogorčena predsednica društva Duo Martina Lipnik.

Ugotavlja, da tako nastaja velika škoda tudi v gospodarstvu, saj je kulturna dediščina pomembna za razvoj turizma, še posebno kulturnega. Po mnenju Lipnikove bi morala gradbena inšpekcija opraviti ogled in izdati ustrezne odločbe, inšpekcija za kulturo in medije pa bi morala lastniku naložiti ukrepe po zakonu o varstvu kulturne dediščine.

Nujna vzdrževalna dela niso več mogoča

Na inšpektoratu za kulturo in medije pravijo, da so v zvezi s hotelom Bellevue naredili vse, kar je v njihovi pristojnosti. Od leta 2007, ko je bil hotel razglašen za kulturni spomenik lokalnega pomena, so takratnemu lastniku, Študentskemu servisu Maribor, ki ga je vodil Marjan Krajnc, izdali več odločb o izvedbi najnujnejših vzdrževalnih del, da bi preprečili nadaljnje poškodovanje, vendar se je zavezanec vsakič pritožil, ministrstvo za kulturo pa je odločbe odpravilo. Po prodaji hotela jordanskemu Mawaredu je inšpektorat maja 2010 naznanil prejšnjega lastnika ŠSM pristojni policijski upravi zaradi namernega poškodovanja kulturnega spomenika, kar je kaznivo dejanje; ugotovili so namreč, da je objekt tako propadel, da naložitev nujnih vzdrževalnih del ni več mogoča. Restavratorski center zavoda za varstvo kulturne dediščine je predlagal arhivsko varovanje, ki bi pomagalo pri poznejši popolni rekonstrukciji objekta. Po neodvisnem mnenju izvedenca gradbene stroke – statika naj bi izvedli rekonstrukcijo objekta tako, da bi ohranili tri fasade in notranje stopniščno jedro.

Derazglasitev kulturnega spomenika?

Kot še pojasnjujejo na inšpektoratu, po zakonu o varstvu kulturne dediščine nimajo pristojnosti, da bi lastniku naložili rekonstrukcijo ali celovito prenovo objekta, odredijo mu lahko samo izvedbo nujnih vzdrževalnih del, če stanje to varno dopušča, kar v tem primeru očitno ni več mogoče. Če lastnik kulturnega spomenika ne vzdržuje, se ga lahko po pravni poti razlasti, vendar mora potem vzdrževalna dela na objektu izvesti tisti, ki ga je razlastil: pri kulturnem spomeniku lokalnega pomena je to občina in pri kulturnem spomeniku državnega pomena država. Kadar kulturni spomenik propade do te stopnje, da izvedba vzdrževalnih del ni več mogoča, stroka stanje oceni, in če objekt ne ustreza več zahtevam za status kulturnega spomenika, predlaga derazglasitev. Povedali so še, da so po požaru maja 2014 junija na gradbeno inšpekcijo ponovno poslali dopis o nevarni gradnji in prošnjo za ukrepanje v okviru njihovih pristojnosti. Kako je oziroma ni ukrepala gradbena inšpektorica, smo zapisali že včeraj. Sicer pa na inšpektoratu za kulturo in medije pravijo, da trenutno za ukrepanje nimajo več pristojnosti, saj je objekt mogoče samo še rekonstruirati, za kar pa v zakonu o varstvu kulturne dediščine ni podlage.

Peticija vladi

Na državnem pravobranilstvu so na naša vprašanja odgovorili, da stari hotel ni v lasti Republike Slovenije, niti ni razglašen za spomenik državnega pomena, zato niso pristojni za izvajanje kakršnihkoli ukrepov. Morebitni ukrepi so v pristojnosti inšpekcijskih služb, nad objektom kot kulturnim spomenikom lokalnega pomena pa bedi ljubljanska občina. Kot so še zapisali, varovanje kulturne dediščine predstavlja javni interes, ki ga morajo uresničevati in nad njim bedeti vsi organi, ki izdajajo odločbe. Državno pravobranilstvo lahko kot branitelj javnega interesa izpodbija akt, ki je v nasprotju z zakonom oziroma materialnim predpisom in škodi javnemu interesu, ne more pa z javnim interesom posegati v zasebno lastnino. Za preprečevanje škode na javnem interesu morajo v tem primeru skrbeti pristojne inšpekcijske službe in občina kot varuhinja kulturne dediščine lokalnega pomena. Na računskem sodišču pa so na naša vprašanja odgovorili, da nimajo neposrednih pristojnosti za urejanje področja kulturnih spomenikov, prav tako na to temo (še) niso opravili revizije pri uporabnikih javnih sredstev.

Lipnikova pri vsem tem ugotavlja, da krajanom ne preostane drugega, kot da pošljejo peticijo vladi in državnemu zboru, da je treba dopolniti zakonodajo, tako da se na območju vseh zazidalnih zemljišč ne bi več dogajali škodljivi pojavi, kot je nenadzorovana in nekaznovana malomarnost lastnikov pri varovanju kulturne dediščine. V interesu urejanja prostora in vzdrževanja objektov bi namreč morala biti sprejeta strožja zakonodaja. Ob tem pa nastaja poseben problem zaradi slabe organiziranosti in posledično neučinkovitosti inšpekcijskih služb, ki jim obseg dela nalagajo ministrstva po posebnih dogovorih in v omejenem finančnem obsegu.

Povezane novice

Okoli podrtije Bellevue še vedno zgolj gluha ušesa
24. February ob 06:00
Propadanje kulturne dediščine (1): Šiškarji so prepričani, da je razpadanje hotela načrtno organizirano. Lastniki iz Jordanije iščejo kupca.
Prijavi sovražni govor