KUD France Prešeren: Saga Od tod do ničnosti se nadaljuje

Kudove premičnine in nepremičnine na dražbi. Pomembnost samoniklih prizorišč odločevalcev ne gane.

Objavljeno
27. oktober 2016 18.37
Tina Lešničar
Tina Lešničar
Ljubljana – »Okus, ki ga imamo, je podoben temu ...« je teatralno izjavil Marko Brecelj in si stisnil v usta polovico limone. S to gesto je včeraj začel novinarsko konferenco oziroma performans, ki naj bi javnost obvestil o trenutnem stanju sage o Kudu Franceta Prešerna.

V Kudu se situacija iz meseca v mesec zaostruje. Zaradi izvršb dolgov številnim dolžnikom (prva sta bila na vrsti IPF in Sazas) se vrstijo javne dražbe premičnin, pa tudi nepremičnin. Devetega novembra bodo tako javno dražili tudi stanovanje dolgoletnega tajnika društva Željka Pelicona, s katerim je pri NLB jamčil za Kudov kredit.

Obisk pri Zoranu Jankoviću pred tednom dni se po Brecljevem povzetku sodeč ni izkazal za plodnega. Osrednja tema srečanja je bil predlog, da bi trnovsko društvo na Karunovi 14 preoblikovali v živi muzej samoniklih prizorišč. »Janković nima nič proti, da nam Tone Peršak nameni 500 tisoč evrov pomoči. Ni pa pokazal želje, da bi se poučil o pomenu in vlogi samoniklih prizorišč – temu človeškemu, kulturnemu in zgodovinskemu bogastvu Slovenije.« Ker je šlo za izredno priložnost in ker se na dvorišču Kuda ni ravno trlo drugih novinarjev, smo se pustili podučiti vsaj mi. »To so organizacije, ki so nastale od spodaj navzgor. Pri samoniklih prizoriščih ne gre za prostore, gre za ljudi, ki so nosilci prizorišč. Na njihovo delovanje ne vplivajo ne politične strukture, ne odločevalci na ravni države, ne lokalna oblast, ne posedovalci denarja. Gre za neodvisne subjekte, ki po svoji volji uresničujejo splete dejavnosti,« se je glasil odgovor. Kudovci si torej predstavljajo še naprej početi, kar počnejo, ob tem pa v svojih prostorih urediti še arhiv, infotočko in video platformo s predstavitvijo drugih samoniklih prizorišč in načinov ustvarjalnega sobivanja radodarnih ljudi. Ali bo tak program prepričal kulturne odločevalce, bomo še videli. Minister za kulturo se za zdaj še ni pustil povabiti v alianso botrov preobrazbe Kuda.

Scenarijev za rešitev Kuda je sicer še več, je prepričan Pelicon. Poleg ureditve živega muzeja je bojda še vedno aktualen bogati tujec, ki bi bil pripravljen društvo s stavbo vred kupiti. A medtem ko čakamo na nepričakovano silo, ki se iznenada pojavi in reši stvar, lahko zgolj stojimo in gledamo, kako se »dokumentarna srhljivka Od tod do ničnosti« nadaljuje.