Tiskane izdaje
Ljubljana – Medtem ko na mestnem oddelku za kulturo že pripravljajo novo strategijo razvoja kulture za obdobje 2016–2019, so na zadnji seji mestni svetniki sprejeli poročilo o izvajanju Strategije razvoja kulture v MOL 2012–2015 v lanskem letu. To pa ni nič kaj vzpodbudno.
Ljubljanska občina je uspešna pri zagotavljanju zanimivih kulturnih dogodkov, manj pa ji gre od rok zagotavljanje kakovostne infrastrukture, tako da začetek nekaterih projektov prestavlja iz leta v leto. Septembra naj bi vendarle odprli Plečnikovo hišo, sprva bi jo morali že marca, katere obnova se je začela septembra 2013. Z ministrstvom za kulturo je bila podpisana pogodba o sofinanciranju iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, za delež sredstev v višini 1.318.557 evrov. Tudi za obnovo stavbe Rog je pripravljena projektna dokumentacija in pridobljeno gradbeno dovoljenje; iščejo možnosti za pridobitev sofinancerskega deleža za izvedbo investicije.
Švicarijo naj bi začeli obnavljati letos
Več let je napovedana tudi prenova stavbe Pod turnom 4, znane tudi kot Švicarija, in Mednarodnega grafičnega likovnega centra. Lani je bil izdelan projekt za izvedbo (PZI) in pridobljeno gradbeno dovoljenje. MOL lani ni bila uspešna pri kandidaturi za sofinanciranje iz Norveških skladov, zato bo obnovo, ki se bo začela letos, sofinancirala iz občinskih sredstev. Vrednost celotnega projekta je v občinskem proračunu ocenjena na 5,2 milijona evrov, zaključek obnove pa je predviden marca 2017.
V Pionirskem domu, zavodu za kulturo mladih, so lani pridobili gradbeno dovoljenje za prenovo stavbe na Komenskega ulici 9, kjer deluje Art center, v sodoben center za likovno ustvarjalnost otrok in mladih (obnova Vile Čira Čara). Občina je v osnutku mestnega proračuna za prihodnje leto zanj namenila nekaj manj kot 1,2 milijona evrov, v letu 2017 pa skoraj milijon.
Na javni razpis za izbiro zasebnega partnerja za obnovo nekdanjega Starega letališča Moste v Ljubljani – kjer bi zagotovili sodobno prezentacijo letalstva in zgodovine ljubljanskega letališča –, ki je bil objavljen 30. oktobra lani, se ni prijavil nihče. Na letos 4. februarja objavljeni javni poziv promotorjem k oddaji vloge o zainteresiranosti za izvedbo projekta obnove starega letališča pa je prispela ena vloga. V mestni upravi trenutno pripravljajo vsebinska izhodišča za pogovor s kandidatom. Vrednost projekta je ocenjena na 895.572 evrov.
Bobrova vas na mrtvi točki
MOL tudi lani ni zagotovila sredstev za pripravo projektne dokumentacije za obnovo Vile Zlatice oziroma Muzeja ljubljanskega meščanstva. V Metelkova mestu pa izvajajo samo najnujnejša dela. Pripravljen je predlog umestitve minipleksa mestnega kina v podhod Ajdovščina, lani so pripravili podlage za izvedbo potrebnih postopkov za pripravo dokumentacije in predviden minipleks umestili v predlog sprememb prostorskega načrta MOL. Že več let načrtovan doživljajski park Bobrova vas pa se ni premaknil z mrtve točke. Med drugim v poročilu tudi piše, da do konca letošnjega leta ne bo mogoče pridobiti idejnega projekta za investicijo v sodobno gledališko dvorano, uresničitev bodo preučili v okviru nove strategije za prihodnja leta.
Med cilji za povečanje varstva kulturne dediščine je pripravljen Načrt upravljanja Arheoloških parkov Emona, katerega namen je zagotoviti varstvene in razvojne ukrepe in aktivnosti novega arheološkega parka ter določiti strateške in izvedbene usmeritve za celovito ohranjanje spomenika, smernice so že pripravljene.
Dolgotrajni denacionalizacijski postopki
Med cilji, ki se vlečejo več let, je tudi dokončanje denacionalizacijskih postopkov nepremičnin s področja kulture, lani ni bil končan noben postopek, ki je sicer v pristojnosti pravosodnih organov. V zvezi s Križankami je v denacionalizacijskem postopku cerkev, ki jo je ministrstvo leta 2006 z odločbo vrnilo v naravi vlagateljem zahteve za denacionalizacijo, a je po tožbi Festivala Ljubljana upravno sodišče zadevo vrnilo na prvo stopnjo. Lani je ministrstvo za kulturo izdalo odločbo, s katero se cerkev ne vrača v naravi, določilo je odškodninski znesek v obveznicah SOD-a, vendar zadeva še ni pravnomočna. Obnovo Križank MOL načrtuje po končanih denacionalizacijskih postopkih na sodišču.
Še vedno ni končan niti denacionalizacijski postopek za Baragovo semenišče, v katerem je tudi Pionirski dom. Ministrstvo za kulturo trenutno preučuje, ali je bila Nadškofija Ljubljana upravičena vložiti zahtevo za denacionalizacijo tega premoženja glede na to, da je bilo to podržavljeno Škofijskemu duhovnemu semenišču Ljubljana. Mestno gledališče Ljubljansko je udeleženo v dveh denacionalizacijskih postopkih. Prvi se nanaša na zahtevek Frančiškanskega samostana za vrnitev treh prostorov v gledališki pasaži, ki so bili nekoč lokali, izvajalci dejavnosti pa so se morali ob izgradnji južnega dela MGL izseliti iz manjših hišic ob Čopovi ulici. Zapleta se s cenitvenim poročilom, na katero imata pripombe tako Frančiškanski samostan kot tudi MGL. Drugi postopek se nanaša na zahtevek za vrnitev dvorišča zgradbe MGL, ki je nujno potreben za izvajanje dejavnosti MGL, saj omogoča dostop s kamioni do odra MGL; postopek je še vedno na upravni enoti.
O »Ustvarjalni Evropi« v novi strategiji
MOL tudi ni uspešna pri povečevanju obsega sredstev, ki jih kulturni izvajalci pridobijo iz EU, kar je tudi eden od ciljev strategije. Kot je zapisano v lanskem poročilu, omejena proračunska sredstva niso omogočala, da bi lani objavili poseben javni razpis za sofinanciranje evropskih projektov na področju kulture. Podporo projektom kulturnih izvajalcev s sedežem na območju MOL, ki bodo izbrani za sofinanciranje v okviru novega sedemletnega programa, namenjenega kulturnemu in ustvarjalnemu sektorju »Ustvarjalna Evropa« 2014–2020, pa bodo ponovno opredelili v novi kulturni strategiji MOL in v ta namen zagotovili ustrezna sredstva.
Na mestnem oddelku za kulturo so lani pripravili kandidaturo za vključitev Ljubljane v Unescovo mrežo kreativnih mest za osvojitev naziva mesto literature, s katerim bi MOL na dobrih temeljih programa Ljubljana – svetovna prestolnica knjige 2010 še naprej podpirala razvoj na področju knjige. Unesco je decembra lani v mrežo mest literature sprejel Dunedin, Granado, Heidelberg in Prago; Ljubljano, katere program je pozitivno ocenil, pa je pozval, da odda svojo kandidaturo ponovno v letošnjem letu.
Kulturni turizem
Med cilji kulturnega turizma je povečati število tujih in domačih gostov, ki obiščejo Ljubljano zaradi kulturne ponudbe s 3,3 odstotka v letu 2010 na najmanj 4 odstotke v letošnjem letu. Vendar številke kažejo, da je lani je zaradi kulture glavno mesto obiskalo le 3 odstotke vseh gostov, na dan so v povprečju porabili 114 evrov (povprečna poraba vseh gostov je 133 evrov). Zaradi kulture v Ljubljano prihaja največ Italijanov (19 odstotkov), sledijo jim Avstrijci, Hrvati in Britanci. V Ljubljani v povprečju ostanejo 2,23 dneva, kar je sicer več kot povprečna doba bivanja gostov v Ljubljani, ki je 1,9 dneva.
Sicer pa je bilo med lanskimi glavnimi kulturnimi dogodki praznovanje 2000 let Emone, prve mestne poselitve na tleh današnje Ljubljane. Glavno mesto je lani od 21. do 24. maja gostilo generalno skupščino Mreže mest za preganjane pisatelje ICORN s 150 udeleženci. Med vsakoletnimi kulturnimi dogodki je lani v okviru festivala Junij v Ljubljani potekalo skoraj 30 brezplačnih gledaliških, plesnih in glasbenih predstav za vse generacije. Letos prav te dni, od 12. do 21. junija, ta prireditev poteka že sedmič. Priljubljen je tudi festival kulturno umetnostne vzgoje Bobri; interes je bil velik, podelili so kar 16.458 brezplačnih vstopnic. Predprodaja kart za ljubljanski poletni festival pa je lani trajala do 20. junija, do takrat so si lahko obiskovalci zagotovili karte s popusti.
Med pomembnejšimi lanskimi investicijami pa je bila vzpostavitev Lutkovnega muzeja, v sodelovanju z Ljubljanskim gradom in Lutkovnim gledališčem Ljubljana, s pomočjo evropskih sredstev; poleg obogatitve turistične ponudbe omogoča tudi sistemsko skrb za lutkarsko dediščino, ki je na Slovenskem že več kot sto let.
