Kupčkanje z zemljišči na območju džamije

MOL, islamska skupnosti in Energoplan bi menjali zemljišča na območju načrtovane gradnje islamskega versko-kulturnega centra.

Objavljeno
04. februar 2013 19.02
Slovenija Ljubljana 4.2.2013 Lokacija nove dzamije na Kurilniski ulici Foto Joze Suhadolnik
Maša Jesenšek, Ljubljana
Maša Jesenšek, Ljubljana
Ljubljana – Mestni svet bo v ponedeljek obravnaval spremembe prostorskega načrta za območje džamije. Islamski skupnosti sicer še vedno manjka več zemljišč za gradnjo verskega objekta, kar pa bi se kmalu lahko spremenilo, saj je Energoplan predlagal spremembo lastništva pri nekaterih parcelah. V poslu pa sodeluje tudi občina, ki bi na to podjetje prepisala za skoraj 4000 kvadratnih metrov površin.

Spomnimo, občina je lokacijo za džamijo ob Kurilniški ulici določila leta 2007, islamski skupnosti v Sloveniji pa decembra 2008 prodala del zemljišča, kjer naj bi gradili islamski versko-kulturni center (IVKC). Že pred tem je Energoplan pokupil večino manjših zemljišč na širšem območju džamije, ki so bila v lasti fizičnih oseb. Občina se je predkupni pravici odpovedala, župan Zoran Janković je takrat za Delo Mag dejal, da nakup ni bil v javnem interesu. Sta pa islamska skupnost in Energoplan takrat sklenila dogovor, da ta zemljišča gradbeno podjetje proda skupnosti, pri dogovoru pa je, kot je potrdil sam, sodeloval tudi župan.

Dobra štiri leta potem, ko je bil sklenjen posel za 11.364 kvadratnih metrov veliko zemljišče med MOL in islamsko skupnostjo – ta je zanj plačala 4,6 milijona evrov (plus davek), posojilo pa še vedno odplačuje – večina manjših parcel na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) za IVKC ostaja v lasti Energoplana. Območje »P«, ki je namenjeno gradnji IVKC, obsega osem parcel, od tega so štiri v lasti islamske skupnosti (in zavarovane s hipoteko Unicredit Banke, pri kateri je skupnost najela posojilo za nakup), tri v lasti Energoplana, eno pa v delni lasti Energoplana in fizičnih oseb. Še slabša je slika v celotnem območju OPPN, ki poleg parcele za gradnjo džamije zajema tudi zemljišča za ceste in zelenice. Od skupno 30 zemljišč, ki so del OPPN, jih je pet v lasti islamske skupnosti, po dve sta v lasti MOL in države, od preostalih pa jih ima 19 v lasti Energoplan, dve pa Jatna d.o.o.

Komasacija: Energoplan – islamska skupnost – MOL

Kot kaže, pa se je jeseni vendarle začelo premikati tudi pri urejanju lastniških razmerij. Septembra je notar Miro Košak za Energoplan vložil zemljiškoknjižni predlog, ki vsebuje predloge za vpis lastninske pravice na več parcelah na območju džamije. Predlog pa ne vsebuje le vpisa lastništva islamske skupnosti na parcelah Energoplana, ki jih skupnost potrebuje za gradnjo džamije, pač pa v njem sodeluje tudi občina. Ta naj bi po predlogu Energoplana postala lastnica več parcel na območju OPPN za džamijo, po drugi strani pa bi Energoplan postal lastnik več občinskih zemljišč vzhodno od načrtovane džamije.

Gre za predlog sprememb lastništva na kar 29 pacelah. S tem so se, kot kaže, strinjale tudi banke upnice (NLB in SID imata na zemljiščih Energoplana hipoteke v skupni vrednosti dobrih 17 milijonov evrov). Za njih je po vložitvi predloga Energoplana notar Košak vložil še zemljiškoknjižne predloge za izbris hipotek z zemljišč, ki ne bi bila več last dolžnika, in vpis hipotek na nova zemljišča. O vseh omenjenih zemljiškoknjižnih predlogih še ni bilo odločeno, je razvidno iz plomb, čeprav so bili vloženi že septembra lani.

Poglejmo predlagane spremembe lastništva podrobneje. Islamska verska skupnost bi postala lastnica vseh zemljišč na območju »P« OPPN, torej tistih, ki jih potrebuje za gradnjo džamije. Niso pa to edine spremembe, ki se nanašajo na versko skupnost. Tri od zemljišč, ki jih je pred štirimi leti kupila od MOL in zanje še danes odplačuje kredit, naj bi po predlogu dobila novega lastnika. Dve naj bi znova postali last občine, lastnik enega pa bi postal Energoplan. To tudi potrjuje, da zemljiški posel med MOL in islamsko skupnostjo leta 2008 vendarle ni bil dobro načrtovan, kakor so takrat trdili na občini in verjeli v islamski skupnosti.

Tajnik islamske skupnosti Nevzet Porić je za Delo pojasnil, da gre za realizacijo dogovora izpred leta in pol. Gre za komasacijo (zložitev in ponovno razdelitev zemljišč med prejšnje lastnike tako, da dobi vsak čim bolj zaokrožena zemljišča) oziroma menjave zemljišč, in ne nakup, pravi. Na vprašanje, ali ostajajo pri zemljiškoknjižnem predlogu še kakšni zadržki oziroma neizpolnjeni pogoji (glede na to, da o zadevi, ki je bila vložena septembra, še ni odločeno), odgovarja, da ne in dolgotrajnost postopka pripisuje počasnosti sodišč. Pričakuje, da bo sodišče o predlogu odločilo v mesecu dni.

MOL : Energoplan – 2255 : 3966 kvadratnih metrov

Še zanimivejša pa je menjava lastništva med MOL in Energoplanom. Občina naj bi postala lastnica ali solastnica 13 parcel s skupno površino 2255 kvadratnih metrov. Gre za zemljišča na območju OPPN za džamijo, večinoma za parcele za ceste in zelenice. Na drugi strani naj bi se Energoplan kot lastnik vpisal na šest parcel, ki so zdaj v lasti MOL, s skupno površino skoraj 4000 kvadratnih metrov (oziroma 75 odstotkov več, kot bi Energoplan prepisal na MOL). Gre za zemljišča tik ob jugovzhodni meji IVKC, severno od Kurilniške ceste.

Na to območje naj bi po prvotnem predlogu svetnika Mihe Jazbinška (ta je leta 2006 tudi dal predlog za sedanjo lokacijo) segala tudi džamija, a jo je MOL prestavila bolj proti železniškim tirom. Jazbinšek je že takrat opozarjal, da so del območja džamije žrtvovali na račun interesov Energoplana (ta je bolj znan kot zasebni partner občine iz Stožic, od lani pa je v prisilni poravnavi), ki naj bi tu načrtoval gradnjo stolpnic. Občina je sicer že leta 2008 sprejela sklep o začetku priprave OPPN za območje med Kurilniško, Parmovo in IVKC (v njem so zapisali, da investitor načrtuje gradnjo objektov z mešano, stanovanjsko-poslovno dejavnostjo), a ta ni bil nikoli pripravljen.

Mimo mestnega sveta

Predlog za komasacijo je menda v pripravi že dlje časa. Jazbinšek je pred letom dni, ob obravnavi proračuna v mestnem svetu, pripravil dopolnilo, s katerim bi svetniki soglašali z menjavo zemljišč. A ta predlog je vseboval manj zemljišč, menjalna razmerja med MOL in Energoplanom pa so bila 1 : 1.

Jazbinškov predlog je takrat večina na Listi Zorana Jankovića zavrnila, Simona Remih, vodja oddelka za ravnanje z nepremičninami, pa je napovedala, da bodo svetniki predlog komasacije, ki ga bo pripravila mestna uprava, obravnavali na eni prihodnjih sej. To se ni zgodilo, zemljišča, ki so predmet menjave, pa niso ne v načrtu razpolaganja z nepremičninami MOL za lansko ne za letošnje leto. Ob tem velja, da mora mestni svet potrditi vsak večji posel z nepremičninami (kar parcela v velikosti 4000 kvadratnih metrov zagotovo je). Za pojasnila v zvezi z zemljišči smo prosili tudi MOL, a na vprašanja, ki smo jih poslali v četrtek, niso odgovorili.

Poleg neurejenih lastniških razmerij so ovira za gradbeno dovoljenje tudi prostorski pogoji. Na ponedeljkovi seji bodo svetniki obravnavali dopolnjen osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah OPPN za IVKC. Po obravnavi pripomb bi bil lahko končni predlog sprejet najprej aprila. To pomeni, da bo nemogoče ujeti rok za vložitev vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki so si ga v islamski skupnosti zastavili za 20. april. A Porića to ne skrbi preveč: »Če čakamo že 44 let, en mesec ne bo predstavljal velike razlike.«

Pred obravnavo na mestnem svetu pa Jazbinšek spet opozarja na skrivanje podatkov mestne uprave, od katere je zahteval projekt, na podlagi katerega so pripravili spremembe OPPN za džamijo, a ga ni dobil. »Ne vemo nič o programu, nič o tehničnih zadevah in nič o lastniškem stanju,« pravi svetnik Zelenih.