Lahko projekt garažne hiše Kozolec II reši le še MOL?

Ljubljana – Garažno-parkirna hiša Kozolec II bi morala biti po prvotnem načrtu postavljena do julija, vendar je Gradis G zaradi neplačanih, a že izvedenih del februarja ustavil gradnjo. Partnerja v javno-zasebnem partnerstvu, to sta ZIL Inženiring in občina, sta doslej že večkrat obljubila nadaljevanje del, zgodilo pa se ni nič.

Župan Zoran Janković je na začetku oktobra letos denimo obljubil, da bo garažno-parkirna hiša Kozolec II končana, a da morajo prej ugotovili, ali prekiniti pogodbo in sami nadaljevati delo, če zasebni partner ne bo zagotovil denarja. Kljub zmagi na volitvah in konstituiranju novega mestnega sveta pa za prvo vsebinsko sejo, ki je bila 8. decembra, Janković ni predlagal sprememb javno-zasebnega partnerstva in drugačnega načina financiranja tega zastalega projekta. Kar pa ni presenetljivo, če upoštevamo, kakšen odgovor o nadaljevanju projekta so poslali STA le dan pred decembrsko sejo mestnega sveta. Zapisali so, da bodo gradnjo nadaljevali najkasneje na začetku prihodnjega leta. In dodali, da se za drugo fazo projekta, ki po njihovih navedbah stoji že od konca januarja, »nakazuje več rešitev«. Kakšne so, niso navedli, so pa rekli, da si želijo izbrati takšno, ki bo »sprejemljiva za oba partnerja«.

Možne rešitve

Skratka, več kot 5,5 milijona evrov vredna gradnja PGH Kozolec II je zaradi vse večjih finančnih težav zasebnega partnerja zelo negotova. Kot kaže zdaj, bi bila edina rešitev, da projekt nadaljuje oziroma reši občina. Po osnovnem dogovoru iz pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu MOL pripada najmanj 95 od 249 parkirnih prostorov, preostala pa je nameraval ZIL prodati na trgu. Če mu to ne bi uspelo, so v dogovoru zapisali tudi možnost, da bi po dokončanju del občina kupila še dodatne in da bi bilo lastništvo podobno kot v sosednji GPH Kozolec I, kjer sta dve etaži javni, ena pa zasebna.

Teoretično obstaja tudi možnost, da bi občina kupila vse, vendar bi morali pred tem akt o javno-zasebnem partnerstvu s potrditvijo na mestnem svetu spremeniti v javnega in v proračunu za prihodnje leto takoj zagotoviti denar za nadaljevanje in dokončanje del. Ker je bil doslej izveden le izkop gradbene jame, izvajalci pa so zgradili samo najnižjo etažo in del druge nad njo, bi potrebovali nekaj milijonov evrov svežega denarja.

Pričakovati, da bi kdorkoli od izbranih izvajalcev ali podizvajalcev hotel priti na gradbišče brez trdnega jamstva, da bo opravljeno delo dobil plačano, namreč ni realno. Izključena ni niti možnost, da bi zaradi pomanjkanja denarja najprej dokončali le garažo, park in paviljon nad njo pa uredili kasneje. Prav tako ne gre pozabiti, da Gradis G kot izbrani izvajalec ni bil sposoben zagotoviti celotne garancije za dobro izvedbo del (namesto 10-odstotne je zagotovil zgolj triodstotno), poleg tega je vprašanje, komu v danih okoliščinah in ob vse pogostejših stečajih gradbincev in podizvajalcev za obrtniška in instalacijska dela sploh zaupati dokončanje del.

Na to, kakšno odločitev bodo sprejeli, pa bo očitno treba počakati vsaj do 19. januarja, ko bo prva seja mestnega sveta v prihodnjem letu, četudi je verjetnejše, da se bo to zgodilo šele 23. marca, ko bo naslednja. Takrat bo tudi zelo zanimiva razprava svetnikov različnih strank in list, ki so se uvrstile v novi mestni svet.

Razmišljanja politikov

Nataša Sukič (Združena levica) je pred volitvami priznala, da podrobnosti o parkirni hiši Kozolec II ne pozna, glede na to, da je del gradnje že izveden, pa je izjavila, da bo predlagala zaključek izvedbe s parkovno ureditvijo na strehi garažne hiše, saj je to območje gosto poseljeno. Zanimivo je bilo tudi razmišljanje Zmaga Jelinčiča (SNS). Ta je dejal, da je problem gradbenih jam hitro rešljiv, če prej odstraniš vse lepljive roke, požrešne investitorje, projektante in špekulante. Napovedal je, da se bo gradnja Kozolca II nadaljevala tako, da bo občina prevzel celotno naložbo, saj da se garažne hiše preživljajo same in se praviloma izplačajo v sedmih do devetih letih.

Boris Žulj (Solidarnost) je pred volitvami dejal, da so odprte gradbene jame v Ljubljani velik problem in druga, temnejša plat razvoja mesta v zadnjih letih. So posledica predimenzioniranih investicij v megalomanske projekte. Predlagal je celo uvedbo finančnih kazni za investitorje (kavcije, penali, dajatve), s katerimi bi dosegli, da bi jim bilo v interesu gradnjo končati v roku. Gradnje parkirne hiše Kozolec II bi se tako lotili samo tisti, ki bi lahko od začetka projekta zagotovili zaprto finančno konstrukcijo. Mesto po njegovem prepričanju tudi ne sme dovoliti, da zaradi finančnih špekulacij in premajhne odgovornosti investitorjev trpi javni, skupni prostor.