Lani prodali za sedem milijonov nepremičnin, letos bi jih za 55 milijonov

Zaključni račun MOL: Tri tedne pred koncem leta so se ušteli za dobrih 20 milijonov.

Objavljeno
17. april 2015 17.41
Zaključna 36 seja mestnega sveta Mol. V Ljubljani 7.7.2014
Maša Jesenšek, Ljubljana
Maša Jesenšek, Ljubljana
Ljubljana – Občina je preteklo leto končala z 1,38 milijona evrov presežka prihodkov nad odhodki. Čeprav so zadnji rebalans sprejeli decembra, je bilo tako prihodkov kot odhodkov nazadnje za dobrih 20 milijonov manj, kot so načrtovali.

Mestni svet je tretji rebalans proračuna sprejel tri tedne pred iztekom proračunskega leta, a kljub temu je bila končna realizacija tako na prihodkovni kot odhodkovni strani za okoli osem odstotkov nižja, kot so načrtovali v zadnjem rebalansu. Realizacija prihodkov in odhodkov je bila sicer višja kot v letu 2013: takrat se je v proračunu zbralo 251 milijonov evrov, izdatkov je bilo za slabih 243 milijonov. Preteklo leto so sklenili s slabimi 260 milijoni evrov prihodkov in dobrimi 258 milijoni evrov odhodkov.

Nerealno načrtovanje prodaj

Največja razlika med načrti iz zadnjega rebalansa in končno realizacijo je nastala pri kapitalskih prihodkih, kamor se štejejo prodaje zemljišč ter zgradb in prostorov. Občina je še decembra predvidevala, da jih bodo prodali za 27 milijonov, a jim je nazadnje uspelo iztržiti le sedem milijonov, tako da je bila realizacija zgolj 25-odstotna. Za primerjavo: tudi v letošnjem proračunu na MOL načrtujejo, da bodo s prodajami nepremičnin iztržili kar 55 milijonov evrov. Lani so zbrali dobrih enajst milijonov transfernih prihodkov, kamor sodijo nakazila iz državnega proračuna in proračuna EU, kar je štiri milijone več kot v letu prej. Če bodo hoteli doseči načrte iz letošnjega proračuna (pričakujejo več kot 80 milijonov transfernih prihodkov), bodo morali lanski rezultat izboljšati za več kot sedemkrat.

Največ nakazil je bilo za nadgradnjo regijskega centra za ravnanje z odpadki na Barju, med večjimi projekti, sofinanciranimi z evropskim denarjem, pa so denimo še muzej lutk na Ljubljanskem gradu, prenova Trga republike, energetska sanacija več vrtcev ter projekt Sava – reka, ki povezuje. Poleg omenjenih so po podatkih načrta razvojnih programov med večjimi investicijami, ki jih je občina financirala zgolj z lastnimi sredstvi, ureditev Ižanske ceste, gradnja stanovanjske soseske Polje III, sanacija OŠ Vide Pregarc, obnova Črnuškega mostu, ureditev pločnika ob Cesti Dolomitskega odreda in obnova Ljubljanskega gradu.

Ker je bilo prihodkov manj, kot so načrtovali, so pri izdatkih varčevali na vseh postavkah, največ pri investicijskih odhodkih, ki jih je bilo za skoraj deset milijonov manj, kot so predvidevali. Za investicije so porabili slabih 50 milijonov, še v prvem rebalansu pa so zanje načrtovali kar 126 milijonov. Kljub temu je bila realizacija investicijskih odhodkov precej višja kot predlanskim: leta 2013 so zanje porabili slabih 38 milijonov evrov.

Nekoliko manj posojil

Občina je bila na zadnji dan preteklega leta zadolžena za 119 milijonov evrov, za dober milijon manj kot leto prej. Zadolženost Javnega holdinga Ljubljana se je v primerjavi z letom prej povečala za poldrugi milijon in je na zadnji dan leta 2014 znašala skoraj 36 milijonov, medtem ko je stanovanjski sklad za slaba dva milijona zmanjšal svoje dolgoročne kredite: konec leta so jih imeli še za 25 milijonov.

Zaključni račun bodo svetniki obravnavali na ponedeljkovi seji. Nato ga bo pod drobnogled vzel še nadzorni odbor občine. Ta poročilo o opravljenem nadzoru razpolaganja s premoženjem občine ter namenskosti porabe proračunskih sredstev običajno pripravi do jeseni.