“Ideja in zgodba ostaneta s tabo”

Ljubljana – Knjige, poletno branje, prvih deset izbranih knjig za počitnice ... tega je poleti po vseh medijih na pretek. Ena izmed lepih stvari, o kateri se zadnje čase v mestu vedno več govori, so tudi Knjigobežnice, projekt brezplačne izmenjave knjig.

»Pravila so preprosta. Napišeš sporočilce (ne pozabi omeniti skupine), ga vtakneš v knjigo (ali CD ali DVD), knjigo pustiš v lokalu, na klopci, na vrhu Triglava, na koprskem pomolu ali na kakšni drugi dobri lokaciji, fotografiraš, fotografijo in lokacijo pa objaviš v tej skupini. Če pa si najditelj, prav tako fotografiraš in objaviš tukaj. Povej naprej.«

Tako so Knjigobežnice predstavljene tam, kjer so zaživele in kjer jih spremlja vedno več ljudi – na družabnem omrežju facebook. Ideja o skupini, ki ima že več kot 1500 članov, se je rodila septembra 2011.

O njej smo povprašali idejno vodjo Nino Kožar, svetovalko za digitalno komuniciranje v podjetju Virtua PR, širni svet družabnih omrežij pa jo dobro pozna tudi kot strastno ljubiteljico knjig.

Damo nam ljubo knjigo težko iz rok?

»Tistega septembra nam je bilo na twitterju dolgčas, Guardian pa je imel ravno neko akcijo puščanja knjig na različnih lokacijah in objavljanja fotografij na njihovem flickerju,« Kožarjeva začne na začetku. Ideja se ji je zdela dobra, »samo tista kolobocija s flickerjem se mi je zdela preveč zakomplicirana«, pravi.

Poznala je tudi spletno stran Bookcrossing, kjer se je ideja o tovrstni izmenjavi knjig tudi začela, a tudi tam si je treba narediti profil, ga urejati in tako naprej. »Pomislila sem, da bi mi lahko to imeli na facebooku, saj smo tako in tako že vsi 'gor'.«

Prvo knjigo je svoji usodi prepustila 23. septembra pred dvema letoma, in sicer v Kopru. »Kakšno uro sem hodila okoli tržnice in razmišljala, kam bi jo dala,« se smeji sogovornica. »Nekje sem jo pustila in potem kukala izza vogala, kaj se bo zgodilo z njo. No, na koncu sem se odločila za eno od klopic in čao.«

Tako se je torej začelo. Projekt je od takrat zaživel, a bi bilo lepo, če bi še več ljudi resnično puščalo knjige, pravi Kožarjeva. Doslej je šlo v obtok približno 50 knjig.

Morda je tako tudi zato, ker se ljudje težko odločimo dati nam ljubo knjigo iz rok, pomislimo. Prizna, da je tudi sama imela težave s to idejo in da je na njeni polici kljub temu nekaj knjig, ki jih ne bi dala nikomur. Ampak, pravi, »moraš se prepričati, da ni 'fora' objekt, ampak to, da ideja in sama zgodba ostaneta s tabo, samo knjigo pa daš lahko naprej in na polici narediš prostor za novo«.

Hiška, ki jo lahko narediš tudi sam

Ideja je napredovala in zdaj se vrti okrog hišk, ki bi jih želeli postaviti po mestu, v njih pa bi ljudje puščali tiste knjige, za katere želiš, da bi jih prebralo čim več ljudi. Eno leto so o hiškah samo govorili, prizna Kožarjeva, potem pa se je eno od deklet odločilo prijeti kladivo v svoje roke in jih je naredilo deset. Dve od njih sta že našli svoj dom, ena v vrtcu Hansa Christiana Andersena in druga v prostorih enega od mobilnih operaterjev.

Oglasila sta se tudi Klara Zalokar in Klemen Zupančič iz Handmade in Moste, ki sta naredila eno hiško, na spletu pa priložila navodila, kako se jo naredi. »S tem greš potem lahko k mizarju in ti jo naredi,« razlaga Kožarjeva, »če si malo mojstra, pa z lahkoto eno takšno narediš tudi sam doma«.

Želeli so, da bi hiške zaživele po mestu, a so na oddelku za urbanistiko in prostor rekli, da to ne gre kar tako. »Po eni strani jih razumem, kaj bi pa bilo, če bi kar vsak želel po mestu prosto postavljati, kar bi mu prišlo na misel,« kima sogovornica. No, pa so šli v vrsto k županu, mu predstavili projekt in ta jih je uslišal. Naslednji dve hiški Knjigobežnic bosta stali v parku Tabor in v Tivoliju pri vrtnicah. Lepo.