Le z informiranjem trikrat povečali plačevanje taks prek Airbnb

Klemens Himpele, vodja oddelka za gospodarstvo, delo in statistiko mesta Dunaj, pravi, da je izziv rastočega mesta, kot je Dunaj (v zadnjih 15 letih se je število prebivalcev povečalo za 300.000, v dobrem desetletju naj bi presegli dva milijona), zagotavljanje virov pa tudi spremembe na trgu dela, ki jih je povzročila gospodarska kriza.

V mestnih strategijah izpostavljate pomen imigracij. Država po drugi strani ob trenutni begunski krizi močno omejuje azilno politiko. Kako bo ob takšni politiki države mesto ohranili to odprtost, multikulturnost, s katerim se ponašate?

Drži, Dunaj je eno izmed najbolj mednarodnih mest na svetu in tretjina naših prebivalcev je bila rojena v tujini. Talente teh ljudi želimo izkoristiti za razvoj mesta. Begunska kriza, ki se je začela lani, je le najnovejši trend, na Dunaj so se ljudje priseljevali od nekdaj in se vedno bodo. Lansko leto je bilo izjema, sicer pa priseljenci večinoma prihajajo iz EU, zunaj EU pa jih največ prihaja iz Srbije. Sedanji val beguncev iz Afganistana, Sirije in Iraka pa je novost in tu bomo morali poskrbeti predvsem za kvalifikacije, da bomo ljudi lahko dolgoročno vključili na trg dela.

Izziv za prihodnost so tudi novi poslovni modeli, platforme, kot sta Airbnb in Uber. V Ljubljani se velika večina stanovanj prek Airbnb še vedno oddaja na črno, ne plačujejo se davki niti turistična taksa. Kako je s tem na Dunaju?

Pred dvema letoma in pol smo začeli opažati pojavljanje tako imenovane ekonomije delitve, torej platform za deljenje raznih ugodnosti. Na Dunaju si prizadevamo, da bi varovali svoje vire in ohranili oziroma še dvignili kakovost življenja za prebivalce. Vemo, da je to možno samo prek inovacij, in ekonomija delitve je neka taka inovacija, s katero lahko privarčujemo vire. Zato na splošno nimamo nič proti temu, če si ljudje delijo avte oziroma stanovanja. Ampak treba je spoštovati zakonodajo na področju dela, paziti, da se ne moti sosedov, da je poskrbljeno za varstvo potrošnikov in seveda plačevati davke in dajatve. Čez 14 dni bomo spremenili zakon o spodbujanju turizma na Dunaju in predpisali, da nam morajo platforme posredovati podatke o gostih, ki so bivali na Dunaju, zato da bomo lažje nadzorovali odvajanje davkov. Poleg tega smo postavili spletno informacijsko točko, kjer lahko vsi, ki oddajajo stanovanja, dobijo informacije, kaj morajo storiti, da to storijo legalno. Odkar smo se lotili kampanje, se je število tistih, ki plačujejo turistično takso, potrojilo.

Pojav Airbnb ponekod sproža proteste lokalnih prebivalcev. Višje so cene nepremičnin, ljudje se izseljujejo iz središč, da oddajajo svoja stanovanja. Na Dunaju ni teh bojazni?

Nevarnost vsekakor obstaja. Za zdaj je na dunajskem Airbnb približno 6000 nepremičnin, ki se oddajajo. Pregleda nad vsemi nimamo, je pa situacija nekoliko bolj pregledna kot v nekaterih drugih mestih, ker je nepremičninski trg na Dunaju zelo reguliran, kar 60 odstotkov prebivalcev živi v subvencioniranih stanovanjih, ki pa jih ne smejo oddajati prek takšnih platform. Nevarnost pa obstaja, in če bomo videli, da novi zakon ne bo pomagal, bodo potrebni še drugi ukrepi. Prizadevamo si za neko srednjo pot, nismo se odločili za neke skrajne ukrepe kot Berlin, kjer so Airbnb prepovedali, niti nismo tega prepustili svobodnemu trgu. Ne gre toliko za zaščito hotelirjev, ampak predvsem za zaščito prebivalcev.

V Ljubljani se napoveduje prihod Uberja. Taksisti so že izrazili nasprotovanje, češ da bo šlo za nelojalno konkurenco. Velike težave z Uberjem imajo tudi v nekaterih drugih evropskih mestih, na primer Parizu. Kakšne so izkušnje na Dunaju?

Uber ponuja različne storitve in na Dunaju ni legalno, da bi neka fizična oseba ponujala prevoz drugi osebi, in to se večinoma tudi ne dogaja. Ima pa Uber aplikacijo, prek katere ponuja prevoze podjetij, ki dajejo avtomobile v najem in vozijo uradni vozniki teh podjetij. To obstaja, a ta ponudba se še vedno giba znotraj okvirov avstrijske zakonodaje. Tudi tu obstajajo pravila, ki jih je treba spoštovati še toliko bolj, saj gre za varnost na cesti. Imeli smo protest taksistov, ki pa je bil uperjen proti temu, da bi zasebniki lahko ponujali prevoze zasebnikom. A ker tega ni, je nasprotovanje taksistov Uberju še precej majhno.

Tako Uber kot Airbnb se prestavljata kot ekonomija delitve, kjer je eden od vidikov, da je deliti pomembneje kot imeti. Hkrati obe platformi ustvarjata najbolj dobičkonosni podjetji na svetu. Kako gledate na to?

Treba je razlikovati. Obstajajo majhne iniciative, skupine ljudi, ki si prizadevajo, da bi drugače izkoriščali vire. To je obstajalo od nekdaj, na primer javne knjižnice, javi bazeni, skupna uporaba določenih strojev. Zdaj imamo na Dunaju kolesarske delavnice, kjer si ljudje lahko popravijo svoja kolesa, delijo orodje in znanje, iniciativo FragNebenan, kjer si ljudje delijo orodje, lestve in podobno, imamo iniciative mestnega vrtnarstva ... Tu gre res za pozitivne stvari in za pravo deljenje. Pri Uberju bi lahko rekli, da ne gre za deljenje, ker ponujajo neke storitve, ki so plačljive. Pri Airbnb je nekoliko drugače, saj imamo na eni strani ljudi, ki res delijo svoja stanovanja, hkrati pa je na tej platformi veliko komercialnih ponudnikov stanovanj. Ne smemo uporabljati besede »sharing« za navadne poslovne modele, ki prinašajo le dobiček.