Lekarna Ljubljana z novim vodstvom

Seja mestnega sveta: Marjan Sedej potrjen za novega direktorja, župan Janković pa ima od včeraj še eno javno funkcijo.

Objavljeno
15. januar 2013 13.54
Slovenija, Ljubljana, 23.08.2005 - 24 seja nadzornega sveta družbe Poslovni sistem Mercator d.d.. foto: Blaž Samec/DELO
Nina Krajčinović, Ljubljana
Nina Krajčinović, Ljubljana

Ljubljana – Na včerajšnji redni seji mestnega sveta je razprava pričakovano najdlje potekala pri imenovanju Marjana Sedeja za novega direktorja javnega zavoda Lekarna Ljubljana. Opozicijski svetniki so namreč izrazili pomisleke zaradi njegovega solastništva v podjetju KLM Naložbe.

Ljubljanski mestni svetniki so na včerajšnji seji dali soglasje k razrešitvi Marka Jakliča, dosedanjega direktorja Lekarne Ljubljana, ki je bil na čelu zavoda od februarja 2008. Hkrati pa so potrdili, da bo novi direktor konec marca, ko bo uveljavljena prekinitev delovnega razmerja z Jakličem, postal Marjan Sedej.

Svetniki SDS proti imenovanju Sedeja

Mirko Brnič Jager, svetnik SDS, je pred glasovanjem o soglasju Sedeju poudaril, da ga v primerjavi s preostalimi devetimi kandidati, kljub temu da je zanj glasovalo osem od devetih članov sveta javnega zavoda, ni prepričal. Opozoril je še, da je Sedej poleg župana Zorana Jankovića, podžupana Aleša Čerina in mestne svetnice Jadranke Dakić četrti solastnik KLM Naložb, podjetja, ki je, tako Brnič Jager, »izpostavljeno tudi v poročilu protikorupcijske komisije«. Predlagal je preložitev glasovanja in nato še glasovanje o tem brez navzočnosti solastnikov KLM Naložb, a predloga nista dobila zadostne podpore svetnikov.

Dvom o Sedejevem imenovanju je izrazil še en svetnik iz vrst SDS, in sicer Anže Logar, ki je dejal, da izvoljeni kandidat v življenjepisu ob prijavi h kandidaturi ni prijavil 12,5-odstotnega lastništva v družbi KLM Naložbe.

Menil je še, da z imenovanjem Sedeja na vrh Lekarne Ljubljana ponavljajo napako, ki je bila narejena z imenovanjem Jakliča, in ocenil, da bo njegov način vodenja precej tržno naravnan: »Pod prvo alinejo v načrtu dela za prihodnje petletno obdobje ima navedeno stalno povečevanje obsega prodaje.«

Poleg tega je opozoril na Sedejevo nekdanjo funkcijo predsednika uprave v podjetju Trgoavto, ki zaposlenim, tako Logar, »od leta 2009, ko je v upravi sedel tudi Sedej, ne plačuje potnih stroškov«. Poudaril je še, da vnovič na pomemben položaj imenujejo osebo, o kateri se na ravni mestnega sveta ne morejo poenotiti.

Jankoviću dodeljena še ena javna funkcija

Kljub nekaterim ugibanjem, da se bo Zoran Janković na seji izjasnil o morebitnem odstopu z županske funkcije, se je zgodilo ravno nasprotno – mestni svetniki so mu dodelili še eno javno funkcijo, in sicer je od včeraj predstavnik MOL v Razvojnem svetu ljubljanske regije. Kot je priznal, je bil tudi sam v dvomih, ali naj funkcijo sprejme ali ne, Logar pa je predlagal, da se glasovanje o tem preloži, in županu dejal: »Glede na ugotovitve protikorupcijske komisije in poziv vašega najverjetnejšega novega koalicijskega partnerja, da odstopite, ni umestno, da si omislite še eno javno funkcijo.« Svetniki so o imenovanju vseeno glasovali, z izidom 25 glasov za in šest proti.

Mestni svet je včeraj sprejel tudi predlog odloka o izvedbenem delu občinskega prostorskega načrta, ki občanom prinaša precej vsebinskih sprememb. Očitki opozicijskih svetnikov na včerajšnji seji so se nanašali predvsem na to, da večina pripomb meščanov sploh ni bila upoštevana. Od 509 pripomb k osnutku so jih namreč upoštevali le sto.

Med konkretnimi pobudami je bil največje pozornosti deležen na več straneh razloženi predlog, da se zavrne pobuda Domina inženiringa ob soseski Celovški dvori. To investicijsko namero so kot neprimerno označili stanovalci Celovških dvorov in okoliških hiš (imajo celo civilno iniciativo proti tej gradnji) ter več članov mestnega odbora za urejanje prostora in urbanizem.

Gajšek: "Stolpnici sta le ena od možnosti"

Skupno nasprotnikom načrtovane gradnje je, kot smo v Delu že pisali, da so proti spremembi višinskega gabarita predvidenih objektov. Prejšnjega s pritličjem in devetimi nadstropji, ki naj bi ga nadomestili »vitkejši« stolpnici s kar 21 nadstropji, označujejo za nehumanega. Na zelo majhnem prostoru bi v 320 stanovanjih živelo več kot tisoč ljudi, in to ob Celovški cesti, kjer dnevni promet motornih vozil presega številko 40.000. Projektu očitajo preveliko koncentracijo stanovanj, nekakovosten parter s premajhnim deležem zelenih površin in celo z otroškim igriščem na strehi nižjega objekta namesto v parterju.

Miran Gajšek, predstojnik oddelka MOL za urejanje prostora, je po seji zavrnil te očitke, češ da je bila »sprejeta le sprememba oblike pri Celovških dvorih, kar pa ne spreminja samega faktorja izrabe«. Poudaril je, da sta stolpnici le ena od možnosti, ne strinja pa se tudi s tem, da visoka gradnja v Šiški ni primerna: »Verjetno je bolje stanovati visoko kot pa blizu prometne ceste.«

Na pomisleke, da bo novih 320 stanovanj močno obremenilo OŠ Hinka Smrekarja in druge šišenske šole, je Gajšek odvrnil, da po podatkih, ki jih imajo, »ta stanovanja ne bodo povzročila, da bi bila ta in druge šole v okolici prepolne«.