Tiskane izdaje
Ljubljana − Plačan porodniški dopust ne glede na status, povišanje socialnih transferjev, brezplačni in kakovostni vrtci za otroke iz socialno šibkejših okolij, povišanje plač za učiteljice, medicinske sestre, vzgojiteljice, čistilke. To so zahteve žensk, ki se bodo na poziv študentskega društva Iskra danes ob 16. uri protestno zbrale na Kongresnem trgu. In to zato, kot sporočajo v vabilu, ker imajo »dovolj metanja peska v oči z rožami«.
Da naj bo 8. marec, ki se kot mednarodni dan žena praznuje od leta 1917 na pobudo nemške socialistke Klare Zetkin, »spet dan akcije«, so v časopisu Delo, kot je mogoče prebrati v njegovi dokumentaciji, opozorili leta 1968. In čeprav so takrat ugotavljali, da je »po zakonodaji žena pri nas enakopravna«, »v resnici še ni«. Na okrogli mizi, ki sta jo tistega leta v Ljubljani organizirala konferenca za družbeno aktivnost žensk mesta Ljubljane in društvo za združene narode SRS, so med drugim poudarili, da je mednarodni praznik žena »praznik vseh protiimperialističnih sil sveta«, in ZDA pozvali, naj ustavijo bombardiranje Severnega Vietnama.
Pri tem so ugotavljali, da enakopravnost v socialistični Jugoslaviji še ni uresničena; »med kvalificiranimi je le malo žensk, komaj 18 odstotkov, le malokatero dekle dobi štipendijo, za otroško varstvo je mačehovsko poskrbljeno, premalo žensk je v predstavniških organih«.
Nekaj let pozneje, natančneje leta 1974, je Delo povzelo skrbi, ki so jih prav tako izrazile članice ljubljanske konference za družbeno aktivnost žensk. Mesec dni pred dnevom žena so se spraševale, kam usmeriti »tradicionalni praznik«, čemu dati poudarek, »da se ne bo izrodil v veseljačenje, kot se pogosto dogaja zadnja leta«. Leto pozneje so v Delu zabeležili, da so v tivolski dvorani »simbolično odjeknili zvoki Internacionale«, in povzeli nagovor Zore Tomič, ki je med drugim opozorila, »da delijo probleme na moške in ženske − v resnici pa onemogočajo delovnemu človeku, da bi bil samoupravljalec«.
Pismo delavk Dekorativne
Leta 1976 so se ob dnevu žena oglasile delavke ljubljanske Dekorativne in opozorile: »Snemimo 8. marcu lažni blišč.« V rubriki Dela Prejeli smo so opozorile na »razpaslo navado, da nam v vseh sredstvih javnega obveščanja želijo svetovati primerna darila«, kar pa po njihovem ni nič drugega kot »slabo prikrita reklama« za kozmetiko, oblačila in šivalne stroje.
»Naša ženska-delavka si za ta dan rož in daril ne želi in jih ne potrebuje,« so zapisale delavke ljubljanske tovarne in spomnile na pobudo Klare Zetkin, »da bi ženske vsako leto enkrat manifestirale za svoje politične pravice, za družbeno enakopravnost in za mir na svetu«. Namesto »daril in popivanja« se morajo »ženske po svetu še vedno boriti za svoje osnovne družbene pravice«. Istega leta so se v Dnevniku spraševali, ali ni 8. marec »potrošniški dan«, pri čemer so zapisali, da so v ljubljanski Nami »nekaj dni pred osmim marcem prodali veliko več gospodinjskih aparatov, brisač, spominkov, kozmetike kot ostale dni v letu«.
Namesto za proslavo dinarje porodnišnici
V Delovih člankih v osemdesetih, vezanih na praznovanje dneva žena, se vrstijo pozivi, kot je »čas, ko je darilni bon bolj zaželen od rož in čestitk«. Leta 1984 je sindikat Cimosa, denimo, 25.000 dinarjev namesto za praznovanje dneva žena namenil koprski porodnišnici kot prispevek za nakup inkubatorja. Dve leti pozneje, kot je mogoče prebrati v Delovi dokumentaciji, so delavke Luke Koper darovale 120.000 dinarjev, sprva predvidenih za praznovanje, izolski bolnišnici.
Z vprašanjem Ali boste praznovale dan žena? so pred osmim marcem 1991, v letu, v katerem je Slovenija uradno vstopila v kapitalistični red, v Delu izvedli manjšo anketo. Iz odgovorov anketiranih je razvidno, da je šlo bolj za vprašanje o tem, ali praznovati dan žena ali materinski dan. »Čas, v katerem živimo, je čas mnogih sprememb, in tako se zastavlja vprašanje, kaj se bo v prihodnje zgodilo z dnevom žena,« je v uvodu zapisala novinarka. Pet let pozneje so ob osmem marcu s fotografijo in krajšim zapisom v Delu zabeležili, da so članice Združene liste socialnih demokratov na Prešernovem trgu pripravile »javni mikrofon« in ga poimenovale Ženski Hyde Park.
Da vse več žensk dela v štirih izmenah in da imajo tiste z visoko izobrazbo za 22 odstotkov nižje plače od svojih kolegov, so ob osmem marcu leta 2004 ugotavljali v Večeru. Istega leta, ko je Slovenija vstopala v Evropsko unijo, so v Delu opozorili, da so ženske »večkratno diskriminirane«, in pri tem med drugim ugotavljali, da je med brezposelnimi več žensk kot moških.
Več kot desetletje za tem − ob današnjem mednarodnem dnevu žena − v svobodnih sindikatih med drugim opozarjajo, da se Slovenija uvršča med države, kjer je stopnja tveganja revščine starejših žensk med najvišjimi v Evropski uniji. Da se neenakost med spoloma veča in da poniževalen ter zaničevalen odnos do žensk, migrantov in drugih ranljivih skupin postaja legitimna politična linija, pa opozarjajo organizatorke današnjega protesta na Kongresnem trgu, ki se bo zgodil pod sloganom: »Če naša življenja niso nič vredna, protestiramo«.
