Ljuba bo pomagala tudi izumirajočim vrstam metuljev

Ljubljana – Stanje številnih vrst in njihovih habitatov na Ljubljanskem barju, ki je s stališča biotske pestrosti eno najpomembnejših območij pri nas, se je v zadnjih desetletjih poslabšalo. Eden od pomembnih vzrokov so spremembe v kmetijski rabi, ugotavljajo strokovnjaki.

S petnajstmesečnim projektom Ljudje za barje – ohranjanje biotske pestrosti na Ljubljanskem barju, ki so ga krajše poimenovali Ljuba, bodo barjanske kmete usmerjali k naravi prijaznim kmetijskim praksam na traviščih, eden glavnih ciljev pa je tudi izboljšanje sodelovanja med kmetijsko in naravovarstveno stroko na območju tega krajinskega parka.

Ohranitev nizkega barja

Na izbranih zemljiščih bodo preizkušali različne postopke odstranjevanja invazivne tujerodne rastlinske vrste kanadske in orjaške zlate rozge ter skupaj s prostovoljci odstranili lesno zarast v dolini Strajanovega brega, kjer je še zadnji ostanek nizkega barja na Ljubljanskem barju, ki je bil nekoč veliko bolj razširjen. »Tu raste tudi Loeselova grezovka, orhideja, ki je ne najdemo nikjer drugje na barju. Še pred nekaj leti smo tukaj lahko opazovali barjanskega okarčka, eno najbolj ogroženih vrst dnevnih metuljev v Sloveniji in Evropi, na robu izumrtja je tudi travniški postavnež. V preteklosti so bili v tej dolini barjanski travniki, ki so jih kmetje kosili zelo pozno, travo pa uporabljali za steljo. Zdaj so prepuščeni sami sebi in se intenzivno zaraščajo z lesnimi in grmovnimi vrstami, te življenjske razmere pa ne ustrezajo več omenjenim redkim in ogroženim vrstam,« je razložila Mateja Kocjan z zavoda za varstvo narave.

Lesno in grmovno zarast v dolini Strajanovega brega, pri čemer bodo poskušali vzpostaviti habitatni tip nizkega barja, bodo odstranjevali tudi ročno, na prostovoljnih delovnih akcijah, h katerim bi radi pritegnili okoliške prebivalce, lastnike zemljišč in otroke bližnjih šol. Lesno zarast bodo odstranjevali v sušnem obdobju, avgusta in v začetku septembra. Odstranjevanje drevesne zarasti bo opravljalo za to specializirano podjetje, ki bo izbrano z javnim naročilom. Dela bodo spremljali strokovnjaki za habitatne tipe in rastline s SAZU in drugih partnerjev projekta Ljuba. Na ponovno vzpostavljenih traviščih nameravajo uvesti kmetijsko prakso, ki bo omogočila njihovo vzdrževanje v prihodnosti, na primer s tako imenovanim ukrepom KOPOP s podukrepom ohranjanja steljnikov, pri katerem je prva košnja predvidena konec avgusta, kmetje pa za izvajanje prejmejo izplačilo.

Kolesarjenje ob Iški

Za danes je bil načrtovan 11. pohod po Ljubljanskem barju, posvečen 140. obletnici odkritja tamkajšnjih kolišč, po 12-kilometrski poti od Hauptmanc do Iga. Zaradi napovedanih obilnih padavin sta organizatorja, turistično društvo Barje in javni zavod KP Ljubljansko barje, pohod odpovedala. Verjetno ga bodo prestavili na oktober.

Jutri, ob dnevu slovenskih parkov, ko bodo zavarovana območja narave, združena v Skupnosti parkov Slovenije, na široko odprla vrata obiskovalcem in jim ponudila več kot trideset dogodkov in vodenih izletov, pa KP Ljubljansko barje vabi na kolesarjenje ob reki Iški, po učni poti Okljuk, ki se bo začelo ob 10. uri v Iškem Vintgarju, pri izhodiščni tabli učne poti. Če bo slabo vreme, bo kolesarjenje odpadlo. Na poti od Iškega Vintgarja do Lip, dolgi 13 kilometrov, bodo sodelavci parka predstavili to učno pot, delo ljudi v parku, predvsem pa želijo poudariti, da varstvo narave ne pomeni varovanja tega ali onega metulja, temveč skrb za ohranitev ekosistemov, od katerih sta odvisna preživetje in razvoj človeške družbe, pojasnjuje v. d. direktorice krajinskega parka Barbara Zupanc. Obiskovalcem bodo med drugim predstavili projekt Ljuba, s katerim se je mogoče seznaniti tudi na spletni strani www.ljuba.si.

Več kot dvajset vodnikov

Krajinski park Ljubljansko barje sicer izvaja strokovne oglede po svojem programu, pritegnejo približno tisoč obiskovalcev na leto. Več kot tisoč se jih je lani tudi udeležilo delavnic, predavanj in predstavitve parka. Lani so izvedli usposabljanje za parkovne vodnike – uspešno ga je končalo več kot dvajset sodelujočih – ker trije zaposleni sami ne morejo organizirati in izvesti vseh vodenj, pravi Zupančeva. Tako so poskrbeli, da imajo parkovni vodniki ustrezno znanje in lahko vodijo samostojno in za druge organizatorje, saj to ni v izključni domeni parka. O tem, koliko je vseh obiskovalcev skupaj, v vodstvu krajinskega parka lahko podajo samo grobo oceno; po mnenju direktorice je avtobusnih ogledov vsaj še petkrat toliko, število posameznih obiskovalcev in rekreativcev pa je nedvomno precej višje.