Ljubhospic bi lekarnarji radi odprli še letos

Ljubljana – Ta mesec se je Slovensko društvo hospic izselilo iz hiše na Hradeckega, svojo dejavnost v njej pa bo izvajal novi javni zavod Ljubhospic, ki ga je ustanovila Lekarna Ljubljana, je potrdil direktor Marjan Sedej, ki bo vodil tudi Ljubhospic, kot poudarja, brezplačno.

Kot pravi Sedej, še vedno ne morejo napovedati, kdaj bo Ljubhospic sprejel prve paciente. Pripravljajo pa vse, da bi se to zgodilo še letos. Kot je znano, so najprej napovedovali, da bo Ljubhospic začel delati že septembra. Statut in poslovnik novega zavoda sta v sklepni fazi izdelave.

Po direktorjevih besedah se z občinskim javnim stanovanjskim skladom, ki upravlja hišo na Hradeckega, dogovarjajo o vselitvi, ne ve pa se še, kako bo z najemnino. Zanimajo se tudi za odkup nekatere opreme, ki jo je v hiši pustilo društvo, vendar končnega dogovora še ni.

Na povabilo sodelavcem več kot 50 prijav

Na povabilo Ljubhospica novim sodelavcem, članom strokovnega tima in prostovoljcem k sodelovanju, ki je bilo objavljeno konec septembra, so prejeli več kot petdeset prijav različnih poklicev. Ocenili so, da bi v novem zavodu potrebovali enajst redno zaposlenih, po tri pogodbenike v oskrbi in vodenju oziroma administraciji ter približno trideset prostovoljcev. Sedej pravi, da so veseli, da so med prijavljenimi tudi ljudje, ki so že sodelovali v hiši hospica, in prostovoljci. V prihajajočem obdobju bodo organizirali ožji tim, ki ga sestavljajo diplomirana medicinska sestra, zdravstveni tehnik, socialni delavec, bolničar, negovalec, gospodinja in zdravnik. Nato pa bodo oblikovali tudi razširjen tim, glede na potrebe posameznikov in Ljubhospica.

Na vprašanje, ali bodo v hišo naenkrat sprejemali po dvanajst pacientov, kakršna je bila dosedanja praksa v hiši hopisca pod okriljem Slovenskega društva hospic, je Sedej odgovoril, da bodo javnosti predstavili več podrobnosti po pregledu stanja in opreme, ker bo morda potrebna tudi prenova. Naj spomnimo, da je že društvo pogosto opozarjalo na težave z ravno streho, ki je večkrat zamakala, še posebno ob večjem deževju.

Glede na to, da so v Lekarni Ljubljana poudarili, da bo paliativna oskrba za paciente v Ljubhospicu brezplačna, nas je zanimalo, koliko bodo stale namestitev in druge storitve. Marjan Sedej je zagotovil, da bodo »oskrba in storitve brezplačne«.

Na Reki podpora ministrstva za zdravje

Ljubljana bo tako postala edinstven primer, ki ima paliativno oskrbo organizirano v obliki mestnega javnega zavoda. Če pogledamo k sosedom Hrvatom, imajo na Reki edino takšno hišo, ustanovo za paliativno zdravstveno nego Hospicij Marija K. Kozulić z devetimi sobami. Ustanovitelj je reška nadškofija oziroma njena Karitas, z uradno podporo ministrstva za zdravje je umeščena v mrežo stacionarne paliativne oskrbe.

Na Dunaju stacionarnih hospicev ni, imajo pa šest oddelkov za paliativno oskrbo, ki so del bolnišnic in so redno financirani. Mobilne ekipe za paliativno oskrbo v tem mestu delujejo pod okriljem Karitas, Caritas Socialis in Dunajske socialne ustanove. Veliko finančno podporo dobivajo iz skladov Socialni Dunaj in z donacijami.

V Avstriji stacionarna hospica v Salzburgu in Gradcu

Kot je pojasnila Ana Mravlje, predstavnica agencije za stike z mestom Dunaj Compress-pr, je bil oddelek za paliativno oskrbo Hospiz Rennweg, katerega nosilec je Caritas Socialis v sodelovanju z bolnišnico sester usmiljenk, najprej hospic, nato se je s finančno ureditvijo oddelkov za paliativno oskrbo preoblikoval v sedanji oddelek. Enako se je zgodilo z oddelkom za paliativno oskrbo v Innsbrucku in oddelkom svetega Rafaela v dunajski bolnišnici božjega Odrešenika. Vsi drugi nosilci oddelkov za paliativno oskrbo so javne ali zasebne bolnišnice, v skladu z veljavnim zakonom. Prejemajo tudi donacije. Nekateri delujejo kot hospici, kar pomeni, da ljudje tam ne preživijo samo treh tednov, kolikor v povprečju traja do stabilizacije, temveč so tam vse do smrti.

Ker skupne ureditve tega področja ni, je tudi zelo malo hospicev. Tako ima Avstrija dva stacionarna, v Salzburgu in Gradcu, in sedem bolnišničnih oddelkov, namenjenih tej oskrbi. Stacionarna hospica sta vključena v področje sociale, ki je s posebnim načinom financiranja v pristojnosti posameznih zveznih dežel. Stacionarni hospic v Salzburgu, ki je v začetku deloval pod okriljem Rdečega križa, se je pred dvema letoma znašel pred zaprtjem. Prevzel ga je red usmiljenih bratov, ki upravlja bolnišnico. Stacionarni hospic v Gradcu pa financira mesto in si deli prostore z domom za ostarele. Sedem oddelkov hospica v južni Avstriji deluje znotraj domov za ostarele in domov za oskrbo bolnikov kot ločeni oddelki. Vse druge paliativne ustanove v Avstriji pa so v rokah različnih lastnikov, zato se tudi njihovo financiranje zelo razlikuje.