Tiskane izdaje
Ljubljana – V Slovenskem društvu hospic (SDH) zavračajo istovetenje zavoda Ljubhospic, ki ga je ustanovila Lekarna Ljubljana, s strokovnim programom hiše hospica, ki ga je pet let, do maja lani, izvajalo društvo, in si prizadevajo, da bi javnost prepoznala razliko.
Zaposlitev prejšnje predsednice društva Tatjane Fink v novo ustanovljenem zavodu LL Ljubhospic na istem delovnem mestu, s katerega jo je društvo odstavilo, v javnosti povzroča zmedo in zbuja vtis, da gre za nadaljevanje strokovnega dela SDH, je na včerajšnji tiskovni konferenci poudarila predsednica SDH Renata J. Roban. Pridobivanje sredstev oziroma donacij novega zavoda Ljubhospic na temelju zaslug minulega dolgoletnega dela društva, kar se zdaj dogaja, pa je označila za neupravičeno in neetično.
Robanova je poudarila, da ob izteku mandata leta 2014 upravni odbor društva prejšnje predsednice Finkove ni več predlagal za novi mandat. Zaupanje strokovnih delavcev in drugih članov društva je izgubila zaradi resnih etičnih in strokovnih kršitev pri vodenju društva, to pa je bil pozneje temeljni razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Finkova je zaradi tega in kršitve pogodbenih obveznosti tožila društvo za 88.871 evrov, na zadnji obravnavi pa je tožbeni zahtevek modificirala na 59.247 evrov, kar je nadomestilo za njeno plačo za 12 mesecev. Sodba bo znana čez 30 dni.
Robanova je še dejala, da strokovne delavce skrbijo uporabniki hiše Ljubhospic, saj menijo, da bolniki ob tem netransparentnem delovanju niso varni; Ljubhospic namreč v tem trenutku nima nobenega nadzornega mehanizma, prav tako tudi nima dovoljenja za delo. Poudarila je, da ob vse tem pogreša odziv stroke. Finkova je sicer javno izjavila, da je v Ljubhospicu trenutno osem bolnikov.
Robanova je še povedala, da je društvo lani uspelo poplačati dolgove, ki jih je povzročila tudi Finkova, vendar so lansko leto spet končali v rdečih številkah. Trideset odstotkov sredstev morajo pridobiti sami, kar je 25.000 evrov na mesec. V društvu je trenutno zaposlenih 15 strokovnih delavcev pet za polovični delovni čas in 140 usposobljenih prostovoljcev. Lani so po vsej Sloveniji pomagali 1901 uporabnikom, tako umirajočim kot svojcem, v njihovih programih detabuizacije smrti pa je več kot 9000 uporabnikov. Ob tem je prostovoljka hospica dr. Manca Košir opozorila, da gre v Ameriki skozi hospic 40 odstotkov bolnikov v zadnji fazi življenja, pri nas pa je to približno 0,4 odstotka. To pa je eden temeljnih pokazateljev stanja družbe in duha.
