Ljubljana zlahka opravila z Evropo, doma šepa

Ljubljana – Zelena Ljubljana, po ločevanju odpadkov prva med 28 prestolnicami Evrope, je v projektu Zero Waste – nič odpadkov odpovedala. Ne le, da v šesterici slovenskih občin v mreži Zero Waste najslabše ločuje odpadke. Ker je zanemarila formalne obveznosti, je skoraj izpadla s seznama dobrih praks, z usmeritvami Zero Waste se razhaja tudi proizvodnja goriva iz odpadne frakcije v ljubljanski »tovarni odpadkov«.

Ljubljanska Snaga oziroma Mestna občina Ljubljana (MOL) leta 2015 edina od šestih slovenskih občin v mreži Zero Waste – Nič odpadkov ni izpolnila dveh formalnih zahtev: ni organizirala srečanja Zero Waste odbora in ni oddala poročila za leto 2015. V MOL sicer nastane kar 16 odstotkov vseh slovenskih komunalnih odpadkov, še več, kar 23 odstotkov vseh jih odloži. Ko smo na MOL poizvedovali o razlogih za »opustitev domače naloge« na poti do občine z nič odpadki, so nas napotili na Snago, od tam pa odgovora nismo dočakali.

Kmalu še Radovljica in Slovenske Konjice

Po zagotovilih Erike Oblak iz društva Ekologi brez meja so pred dnevi od MOL le prejeli osnutek poročila. Po pravilih Zero Waste Europe (ZWE) lahko občina po dveh zaporednih negativnih ocenah (bodisi iz formalnih ali vsebinskih pomanjkljivosti) izgubi naziv Zero Waste. Nekaj italijanskih občin je naziv tako že izgubilo. Iz Italije tudi sicer izvira večina od okoli tristo članic mreže ZWE in tudi prvo, vanjo vključeno mesto sploh – Capannori, ki je od leta 2004 delež recikliranja s 35 povečalo na 82 odstotkov in za 39 odstotkov znižalo količino odpadkov. Prva država, ki je Zero Waste vključila v nacionalno zakonodajo, je Nova Zelandija.

V sistemu Zero Waste v Sloveniji je le slabe tri odstotke občin, v njih živi okoli 320.000 ljudi. Med njimi razen MOL ni mestnih občin, kjer nastane dobra tretjina vseh slovenskih komunalnih odpadkov. Šest Zero Waste občin je leta 2014 pridelalo petino vse komunalnih odpadkov in prispevalo četrtino vseh odloženih; največja deleža v obeh primerih odpadeta na MOL. A zanimanje za pot do nič odpadkov se počasi le krepi. Oblakova napoveduje, da se utegneta šesterici občin kmalu pridružiti še Radovljica in Slovenske Konjice.

Ob pridružitvi v Zero Waste septembra 2014 so se Andrej Ocepek, Mladen Sumina in Stojan Jakin, župani Borovnice, občine Log-Dragomer in Vrhnike, strinjali, da je bila usmeritev pri ravnanju z odpadki od začetka naravnana proti družbi brez odpadkov. Za to je bila po njihovem mnenju kriva miselnost ljudi, ki v odpadku niso videli surovine, iz katere lahko nastane kaj novega, temveč le nepotrebno smet, ki se jo je treba znebiti. Sodeč po deležu ločeno zbranih odpadkov (LZO) je v slovenski Zero Waste šesterici najbolj ozaveščena prav »trojka« Vrhnika, Borovnica, Log - Dragomer, ki ločeno zbere že več kot 80 odstotkov odpadkov.

Več ločenih, a tudi proizvedenih odpadkov

Leta 2015 je vseh šest slovenskih občin v Zero Waste povečalo deleže ločenega zbiranja in zmanjšalo količine mešanih ostankov, hkrati pa so beležile tudi povečanje količin odpadkov sploh. MOL je pridelala 13 kilogramov več odpadkov na prebivalca kot pred pridružitvijo v Zero Waste, Vrhnika, Log - Dragomer in Borovnica skoraj štiri kilograme več, Bled šest in Gorje celo devet kilogramov na občana več.

MOL je uspelo leta 2015 ločeno zbrati za šest odstotkov več odpadkov, to pomeni za 13 kilogramov manj mešanih ostankov na prebivalca. Trojica občin, kjer z odpadki ravna vrhniško komunalno podjetje, je ločeno zbrala štiri odstotke več, Bled 5,5 odstotka, Gorje pa »rekordnih« 12 odstotkov več odpadkov.

Čeprav so centri za ravnanje z odpadki po državi komaj pod streho, ZWE opozarja, da se bo tudi v njih še treba lotiti nekaterih ukrepov. Naprave za mehansko biološko obdelavo mešanih odpadkov so, kakor priznavajo, gotovo korak k boljšemu ravnanju z njimi, a v duhu Zero Waste je treba zagotoviti, da se v teh postopkih čim več dodatnih materialov preusmeri v recikliranje in ne v proizvodnjo sekundarnega goriva za sežig ali sosežig. Zero Waste namreč ne vključuje energetske predelave odpadkov.

Za povečavo kliknite na fotografijo. Infografika: Delo

Mestni občini Ljubljana zato predlagajo nadgradnjo dela njihove »tovarne odpadkov«, regijskega centra za proizvodnjo sekundarnega goriva iz lahke frakcije (RDF), ki bo omogočala izločanje dodatnih materialov za recikliranje. MOL mora nabor ukrepov in terminski načrt posredovati nacionalni organizaciji in na naslov ZWE. Koliko so te zahteve realne in kolikšna je vrednost investicije, nam iz Snage niso odgovorili.

V prihodnjih petih oziroma desetih letih čaka občine Zero Waste še veliko dela, saj so si določile visoke zaveze. Najbliže uresničitvi sta »vrhniška trojka« in Gorje, najdlje zelena prestolnica.