Tiskane izdaje
Dean Herenda, sicer sekretar na ministrstvu za infrastrukturo, v prostem času pa aktivist in predsednik Zveze NVO za droge in njihovo uporabo, je prepričan, da je do sprememb, ki se obetajo v zakonodaji o uporabi konoplje v zdravstvu, prišlo tudi po zaslugi aktivistov. A ob zakonskih predlogih se mu porajajo številni dvomi o poštenih namenih in ponujenih rešitvah.
Javnost vaše delovanje pozna predvsem po javnih shodih, kot so Marihuana marš, Hašišarska fronta, Shod za konopljo. Kako ste še dejavni?
Večina društev se je povezala ob ustanovitvi Odbora za konopljo (OKO) in Zveze NVO za droge in njihovo uporabo, da bi ustvarili tvoren dialog z državo in stroko na ravni ozaveščanja, izobraževanja in predlagali pravno ureditev ter nenazadnje sodelovali v vladni komisiji za droge. OKO, njene članice in posamezniki smo z lastnimi viri organizirali shode, seminarje, predavanja, številne konference z mednarodno relevantnimi imeni s področja raziskovanja konoplje, endokanabinoidega sistema, receptorjev, fitokanabinoidov ..., ki pa se jih ni udeležil nihče z ministrstva za zdravje in nacionalnega inštituta za javno zdravje. Civilno družbo naj bi v komisiji za droge zastopal Tomaž Koren, ki pa z nami neredno komunicira. Z vlado si želimo vzpostaviti dialog, ker so zadeve na področju konoplje preveč kompleksne in vpete v več različnih zakonov, da bi lahko problematiko reševali tako parcialno in nestrokovno, kot se to dogaja zdaj. Vsa zakonodaja v Sloveniji izhaja iz napačne razlage in neupoštevanja ključnih delov dokumentov, na katere se sklicuje. Tisti, ki se danes prikazujejo kot reformatorji, so bili dosedanji inkvizitorji. Takim ljudem pa ne moremo zaupati, da bi nam ponudili dobre rešitve, s poštenimi nameni.
Opozarjate na pomanjkljivosti zakonskih predlogov, celo na kršenje človekovih pravic.
Če parafraziram Benjamina Rusha, enega od podpisnikov ameriške deklaracije o neodvisnosti, bi vsakokrat, ko govorimo o zdravju in življenju posameznika, morala imeti svoboda samoodločanja status temeljne človekove pravice in bi morala biti zapisana v ustavi. V nasprotnem primeru o zdravju in življenju ali smrti odloča majhna skupina ljudi, zdravnikov, uradnikov, politikov, finančnikov. Zato je ključno za posameznika, bogatega ali revnega, da ima izbiro med načini, kako se želi zdraviti. V 72. členu naše ustave je zapisana pravica do zdravega življenjskega okolja. Sam ta člen razumem kot pravico, da gojim in jem tisto, kar menim, da je za moje zdravje najboljše. To pomeni, da tudi konoplja sodi v mojo hortikulturo. Z ustavo mi je zagotovljeno, da dokler zadeve ne prodajam, nihče, najmanj pa policija, nima kaj iskati na mojem vrtu, v stanovanju ali mi brskati po žepih. Zato past in pomanjkljivost predlaganih ureditev vidim predvsem v kršenju človekovih pravic, registraciji tistih, ki bi radi gojili konopljo za lastne potrebe.
Menite, da bodo posamezniki, ki bodo uporabljali konopljo v zdravstvene namene, še naprej kriminalizirani in stigmatizirani?
Dostopnost konoplje v zdravstvenem sistemu ne sme biti izgovor za stigmatizacijo in kriminalizacijo tistih, ki si želijo konopljo vzgojiti sami in jo tudi varno uporabljati. Zato smo se odločili, da bomo odprli svetovalno pisarno v Ljubljani, kjer bomo dva- do trikrat na teden brezplačno svetovali ljudem o varni uporabi kanabinoidov, vzgoji konoplje in še čem. Svetovalna pisarna bo svoja vrata odprla 1. oktobra na Brnčičevi 31.
Pa je taka pisarna legalna dejavnost?
Zavedamo se, da to ni dovoljeno, vendar po našem mnenju brez takih robnih korakov ni napredka. Splošno znano je, da smolo v Sloveniji uporablja veliko ljudi, vendar marsikdaj ni ustrezne kakovosti. Zato smo se odločili, da bomo tistim, ki so bodisi vzgojili svojo konopljo, izdelali smolo, bodisi jo kupili na črnem trgu ali jo od koga dobili, ponudili analizo vzorcev.
Bo lahko bolnik sploh sam gojil rastlino za lastne potrebe? Odločevalci se nagibajo bolj k uvozu konoplje in preparatov?
V predlog zakona je bilo verjetno vključeno združenje farmacevtskih gigantov, ki je v Nemčiji izredno močno. Slovenija kot kaže računa na uvoz, toda praksa iz tujine je pokazala, da monopolisti, če ni konkurence, na trg pošiljajo dražje izdelke slabše kakovosti. Najverjetneje bi pri nas uvažali od nizozemskega podjetja Bedrocan, pri katerem so že povedali, da ne zmorejo izpolniti potreb povpraševanja v EU. Poleg tega so tudi oni potrdili, da imamo v Sloveniji konopljo visoke kakovosti in ne vidijo potrebe po uvažanju nizozemske ali kanadske konoplje; na evropski trg prodirajo predvsem podjetja Tilray, Tweed in Canopy.
Kakšne rešitve predlagate?
Zastopamo pravice samooskrbe in menimo, da obe rešitvi lahko sobivata. Če bo le nova zakonodaja, ki gre vse bolj v smer komercializacije in ne legalizacije po načelu pravic posameznika, omogočila našim ljudem, da vzgojijo svojo konopljo doma. Zato mora biti pravica do samooskrbe zapisana že v predlogu zakona. Pri tem je pomembno tudi, da bo policija sankcionirala le nezakonito prodajo.
Ob vsem povedanem opozarjate na pomen izobraževanja stroke in posameznikov. Zdravniška zbornica je že ustanovila strokovno skupino, ki bi izobraževala nekatere zdravnike o uporabi medicinske konoplje.
Naj se izobraževanje začne že pri vašem vprašanju. Problematičen je že termin medicinska konoplja, ki ga mi, ki se posredno ali neposredno ukvarjamo z legalizacijo in dekriminalizacijo konoplje ne uporabljamo. Bolj je primeren izraz uporaba konoplje v zdravstvene namene. Izraz "medicinska konoplja" je zavajajoče poimenovanje konoplje, saj se v namene zdravljenja uporablja tako konoplja z visoko vsebnostjo THC (t. i. indijska) in z visoko vsebnostjo CBD (t. i. industrijska).
V civilni družbi, ki je organizirana v Odboru za konopljo in Zvezi nevladnih organizacij na področju drog in njihove uporabe smo velikokrat opozarjali na dejstvo, da bo zelo težko ustvariti eno standardno sorto ali laboratorijski farmacevtski produkt z vsaj približnimi lastnostmi, kot jih ima naravna rastlina, torej kompleksno snov, ki bo vsebovala vseh 144 do danes identificiranih kanabinoidov in vseh ostalih 1088 aktivnih substanc, ki jih najdemo v konoplji.
Zdravniška zbornica je sicer organizirala ekipo za izobraževanje zdravnikov, vendar po vsem, kar smo slišali v zadnjem času v medijih, ti ljudje niso strokovnjaki, saj nimajo nobenih izkušenj z uporabo konoplje in osnovnega znanja o endokanabinoidnem sistemu. Naše pomoči na zdravniški zbornici in ministrstvu za zdravje očitno nočejo. Zato bomo prihodnjo pomlad ponovno organizirali mednarodni seminar z najvidnejšimi strokovnjaki za to področje. V okviru seminarja bomo pripravili tudi delavnice za zdravnike in vse, ki jih to področje zanima podrobneje.
Kaj je po vašem najpomembnejši naslednji korak, da se bodo zakonski predlogi uresničili?
Brez sodelovanja civilne družbe ne more, ne sme in ne bo prišlo do sprememb, ki si jih ljudje želijo in tudi zahtevajo. Želimo si tvornega dialoga, ki bo potekal na podlagi znanstvenih dokazov in raziskav, ne na podlagi strahov iz preteklosti.
