Tiskane izdaje
Ljubljana – Ljubljančani ločijo daleč največ odpadkov v primerjavi s krajani drugih devetih občin, v katerih za odvoz smeti skrbi Snaga Ljubljana. A hkrati v glavnem mestu pridelajo najmanj dvakrat več smeti kot v sosednjih občinah.
Delež ločeno zbranih odpadkov v desetih občinah, kjer za odvoz smeti skrbi Snaga Ljubljana, je bil lani največji doslej – znašal je 61 odstotkov, s čimer so v Snagi presegli zastavljene cilje. Med občinami pa so velike razlike tako pri ločevanju kot pri količini ustvarjenih odpadkov na prebivalca. Ob Ljubljani, kjer je lani delež ločeno zbranih odpadkov znašal že 63 odstotkov, so več kot polovico odpadkov ločili le še v Vodicah, medtem ko so v Horjulu in Dolu pri Ljubljani ločili manj kot tretjino. Velike so razlike tudi pri količinah zbranih odpadkov na prebivalca. V glavnem mestu jih je bilo lani na prebivalca zbranih skoraj 400 kilogramov, medtem ko v nobeni od drugih devetih občin niso presegli 200 kilogramov na prebivalca. V Velikih Laščah pridelajo celo trikrat manj smeti na prebivalca kot v Ljubljani.
Migracija smeti
V Snagi podatke na ta način vodijo za zadnji dve leti, potem ko so v letih 2012 in 2013 uvedli spremembe pri zbiranju odpadkov, tako imenovani sistem »od vrat do vrat«. Velike razlike med občinami so presenetljive tudi zato, ker so v pristojnosti istega komunalnega podjetja. Sistem res ni povsod povsem enak – razlike so pri bioloških odpadkih, kjer je zbiranje odvisno od urbanizma, pa tudi pri papirju, kjer je sistem »od vrat do vrat« doslej uveden le v MOL –, a podatki so presenetili tudi vodilne v Snagi, je povedal Igor Petek, svetovalec direktorja javnega podjetja. Podrobna analiza jih še čaka, je pa za Delo pojasnil, kako si razlagajo razlike.
»V urbanih središčih se nabere precej več bioloških odpadkov kot na vaških območjih,« pravi Petek. Ne gre le za glavno mesto, ampak tudi za strnjena naselja v drugih občinah, na primer Medvodah, kjer ob individualnih hišah ni prostora za kompostnike, hkrati pa je treba odvreči travo, zeleni odrez. Na drugi strani v občinah, kot so Velike Lašče, Dobrova - Polhov Gradec in Horjul, teh odpadkov skoraj ni. Precejšnje razlike opažajo tudi pri količinah zbranega papirja: »Na ruralnih območjih se v šolskih akcijah zbere veliko papirja in to zmanjšuje količino na prebivalca, hkrati se na teh območjih več papirja pokuri in tudi manj pridela.« Na večjo količino odpadkov v Ljubljani vpliva še večja gospodarska dejavnost in dejstvo, da se del odpadkov iz kosovnega odvoza, ki gre v odlaganje, knjiži v Ljubljani. Nezanemarljiv je tudi vpliv »migracije smeti«: »Nekdo na obrobju naloži smeti in jih v Ljubljani, kjer je v službi, odloži.« Kljub temu Petek dodaja: »V Ljubljani zagotovo nastaja več odpadkov na prebivalca kot drugod.«
Vplivi plenic
Dejavniki, ki omilijo na papirju ogromne razlike med občinami po ustvarjenih odpadkih, delujejo tudi pri ločevanju. »Pri ločenih frakcijah zelo velik del predstavljajo biološki odpadki in tam, kjer jih nimajo oziroma imajo kompostnike, to še zdaleč ne pomeni, da so toliko slabši pri ločevanju,« pojasnjuje Petek. Potem so tu posamezni vplivi, kot je na primer dom starejših občanov v Horjulu. »Domovi starejših občanov so zelo veliki proizvajalci mešanih komunalnih odpadkov zaradi plenic. In ker je Horjul majhna občina, dom pa relativno velik, ima to precej velik vpliv. Dom starejših občanov v Brezovici, kjer je prebivalcev več, pa ima že manjši vpliv.«
Petek pravi, da jih je zares začudilo, da je Ljubljana daleč najvišje med temi desetimi občinami. »Razlike so ogromne, a daleč od tega, da so drugi toliko slabši. Glavno merilo je ostanek mešanih komunalnih odpadkov, ki ga spremljamo in je zapisan tudi v strategiji. Danes je v občinah tega ostanka odpadkov od 75 do 130 kilogramov. Ljubljana in Horjul sta najvišje, pa tudi Brezovica, v drugih občinah je generacija teh odpadkov manjša.« Dolgoročni cilj Snage je količino teh odpadkov zmanjšati na 60 kilogramov na prebivalca do leta 2025.
Rezultati pri ločevanju so vsako leto boljši. Jasnega odgovora na to, kaj najbolj vpliva na odločitev posameznika, da začne ločevati, po besedah sogovornika niti v Snagi še nimajo, sam pa meni, da na to, bolj kot grožnje s kaznimi, vplivajo mediji ter tudi sami z ozaveščanjem in opozarjanjem. Od lani imajo vse občine vzpostavljene inšpekcijske službe – v Ljubljani in Medvodah samostojno, v drugih občinah pa medobčinske inšpektorate. Precej poenotene so tudi kazni, saj so občine sprejele enoten odlok, ki so ga nekoliko spremenili le v MOL in Dobrovi. Petek pravi, da je kazni na območjih Snage relativno malo, še največ jih izda vrhniška inšpekcija (ta nadzira tudi Brezovico, Dobrovo - Polhov Gradec in Horjul pa tudi Borovnico in Log - Dragomer), za katero sogovornik meni, da je »na višji ravni kot druge inšpekcije«.
V Ljubljani brez plačanih glob
Na medobčinskem inšpektoratu s sedežem na Vrhniki smo izvedeli, da so lani obravnavali 58 zadev s področja nedovoljenega odlaganja ali ločevanja komunalnih odpadkov, v 23 primerih je bila izrečena sankcija. Večina kršitev se nanaša na nepravilno ločevanje komunalnih odpadkov in odlaganje v naravo. Pravijo, da so globe plačane, sicer jih izterjajo. »Odzivi kršiteljev so večinoma usmerjeni v iskanje krivca drugje, in ne pri njih samih. Kršitelj vedno izpostavi višino globe kot sankcijo za storjen prekršek, ne izpostavi pa storjenega dejanja in vzrokov za to,« pravijo. Dodajajo, da so dobri rezultati ločenega zbiranja odpadkov (Vrhnika je že nekaj let na vrhu med slovenskimi občinami) rezultat sodelovanja s komunalnimi podjetji, ki redno ozaveščajo uporabnike, in zavedanja uporabnikov, da gre za skupne interese in cilje, ter poudarjajo, da njihov cilj niso izrečene globe, ampak je v ospredju sodelovanje z vsemi deležniki. Treba je razumeti, kaj je namen ločevanja, kaj je uporabnikova odgovornost in da je odlaganje odpadkov v naravo »zavržno dejanje, nad vsem tem pa seveda zadnji bedi nadzorni organ«, so poudarili na medobčinskem inšpektoratu.
V Ljubljani je bilo izdanih precej manj kazni. Bogomira Skvarča Jesenšek, vodja inšpektorata MOL, je pojasnila, da so lani izdali dve globi, ki pa nista bili plačani. Letos niso izdali še nobene. Odmeven primer, ko so Ljubljančanu zaradi nepravilno odložene pisemske ovojnice izdali kazen 800 evrov, se je končal le z opozorilom. Igor Petek pri tem pravi, da so kazni tako visoke tudi v tujini, in da je po njegovem prav, da se iz tega dela kraval, saj ima takšen odziv največji učinek na ozaveščanje občanov.
Kljub dobrim rezultatom je izzivov za prihodnost, tako pri ločevanju kot pri zmanjševanju ustvarjene količine odpadkov, še veliko. »Zagotovo bo večji izziv doseči še nadaljnje ločevanje, kjer imamo več maneverskega prostora, čeprav smo že danes v primeru Ljubljane med najboljšimi v Evropi,« meni Petek in dodaja, da smo pri količini nastalih odpadkov glede na evropski prostor na relativno nizki ravni, kar je verjetno tudi posledica nekoliko nižjega standarda.
