Ljubljanska mestna menedžerka: »Center ima prednost.«

Ljubljana – Mestni menedžer je nova funkcija, ki jo je letos uvedla ljubljanska občina, nanjo pa je bila imenovana Irena Razpotnik, prej vodja oddelka za gospodarske dejavnosti in promet, po novem pa zaposlena v kabinetu župana.

Imenovanje je rezultat dveletnega projekta uvajanja mestnega marketinga, ki je potekal pod vodstvom Gospodarske zbornice Slovenije. Glavne naloge mestnega menedžerja so skrb za marketing trgovine na drobno in turistične ponudbe, upravljanje praznih prostorov ter povezovanje med mestom, podjetniki in turizmom.

Funkcijo ste zasedli maja. Zakaj potrebujemo mestnega menedžerja?

Vsako premišljeno okolje, vsako mesto z odgovornimi meščani, vsaka občina, ki se zaveda svojega poslanstva, želi najbolje svojim prebivalcem in obiskovalcem. Zato ker samo mestno središče ni tako živahno, se moramo potruditi za dvig kakovosti za prebivalce na vseh ravneh, za dnevne migrante ter domače in tuje goste. Gre za povezovanje trgovcev, gostincev in vseh deležnikov v mestnem središču.

Menda ste že predstavili program. Kateri so glavni poudarki v njem?

Najprej je bila narejena analiza SWOT, v kateri smo ugotovili prednosti in slabosti. Potem smo si postavili kratkoročne cilje do konca letošnjega leta in seveda dolgoročne cilje. Ti so trije: dvig kakovosti, kot si jo mestno središče zasluži, zagotavljanje ustreznih razmer za delo, preskrbo, uživanje prostega časa in kot tretje ustvariti živahen, nepozaben javni prostor za vse, ki obiskujemo Ljubljano ali v njej živimo.

Kateri pa so kratkoročni cilji?

Nekaj je bilo že uresničenih. Ker so bile v času praznikov ter ob sobotah in nedeljah trgovine v mestnem središču večinoma zaprte, smo se z Združenjem trgovcev mestnega središča, ki deluje v okviru GZS, dogovorili, da so trgovine odprte ob sobotah med 10. in 20. uro, ob nedeljah pa med 11. in 18. uro. Dosegli smo tudi, da se bodo vsi trgovci oglaševali v izdajah In Your Pocket ter Shopping in Ljubljana, pri čemer se nam je uspelo dogovoriti za precej dobro ceno. Dogovorili smo se tudi, da bodo imeli trgovci v času prireditev, pomembnih za občino – kot so Noč v stari Ljubljani, Vinska pot, Veseli december in letos seveda najpomembnejši Eurobasket – pred trgovinami lahko stojnice, brez uporabnine, da bodo svoje izdelke lahko ponujali bliže obiskovalcem.

Kako boste dosegli dvig kakovosti življenja?

Želimo si, da bi Ljubljano predstavili na več povezanih načinov. Torej da se tujcu najprej v uri in pol do dveh pokaže Ljubljana, potem se ga za eno uro odpelje po Ljubljanici, potem se mu ponudi dobra slovenska hrana in v zadnji fazi nakupovanje. Zato bomo organizirali različne dogodke, kot so nakupovanje za ženske, moške, družine, nočno nakupovanje ... Aktivnosti, ki so v tujini že poznane in so se pokazale kot dobre.

Se torej v prvi vrsti osredotočate na turiste ali tudi na lokalne prebivalce?

Na vse. Opažamo, da v mestnem središču ni obrtnih dejavnosti. Nekdo, ki tu živi, se mora usesti v avto in odpeljati v nakupovalno središče, da dobi žebelj, žarnico ali kaj podobnega. Zato želimo najprej zadovoljiti staroselce in vse, ki stanujejo v Ljubljani, da ne bo treba v nakupovalno središče na obrobju mesta, ampak da boš lahko vse opravil v središču. Na turiste pa je treba gledati na drugačen način. Turisti ne poznajo dovolj dobro Ljubljane; poznajo Tromostovje, frančiškansko cerkev, dele ob Ljubljanici. Zato jih je treba še temeljiteje informirati.

Sprašujem tudi zato, ker je analiza SWOT kot enega negativnih vidikov oziroma tveganj za razvoj središča navedla, da je »privlačno mestno jedro osredotočeno samo na turizem«. Se strinjate s tem, da se pogosto pozablja na potrebe stanovalcev?

Analiza SWOT, ki jo omenjate, je naredilo avstrijsko podjetje CIMA in z njo se povem ne strinjam. Trdim, da se je v zadnjih letih pri vseh zgodil preskok miselnosti življenja v središču. Predvsem pa županstvu. Ravno zaradi tega bomo poskusili prazne prostore zapolniti s tistimi dejavnostmi, ki v starem mestnem jedru manjkajo.

Ena od vaših nalog bo tudi upravljanje tujih praznih prostorov. Koliko jih je?

Žal jih je premalo v lasti občine, za druge pa podatke še pridobivamo. Nekaj jih je, zdaj se jih trudimo zapolniti s stvarmi, ki so zanimive. Velika večina teh praznih prostorov pa je v zasebni lasti in problem je, da nekateri lastniki pričakujejo visoke najemnine.

Kaj lahko tu storite kot mestna menedžerka?

Pomemben je dogovor. Mislim, da je vsakemu lastniku v interesu, da zapolni prostor, zaračuna malo nižjo najemnino, pa smo zadovoljni tako mi kot oni. Prazen prostor ne prinaša ničesar.

Podjetje CIMA, ki je vodilo projekt mestnega marketinga, je predlagalo dva modela. Po prvem bi se osredotočili samo na mestno jedro, po drugem pa tudi na druge četrti oziroma pomembna območja. Za kateri model ste se odločili vi?

Predlogov CIME nisem upoštevala v celoti, ampak sem naredila svoj program. Mislim, da je prava srednja pot: najprej je treba v vseh pogledih urediti mestno središče, potem pa se lahko širimo na ČS, pri čemer je izjemno pomembno sodelovanje z našo službo za lokalno samoupravo, s pomočjo katere bi poskusili tako v središču kot drugje dobiti prostovoljce, ki bi pomagali pri uresničevanju programa.

Številnim prebivalcem drugih četrtnih skupnosti se zdi, da se v času župana Zorana Jankovića ureja predvsem mestno jedro in da se velikokrat pozablja na druge dele mesta.

Mislim, da to ni točno. Zdi sem mi, da tako v Avstriji, Italiji, Nemčiji kot tudi v slovenskih mestih, kjer se mestni marketing uvaja, skrbimo najprej za mestno središče. To je tudi po mojem mnenju osnova. Če bodo v ČS znali ponuditi dober program, ki bi pritegnil turiste ali domačine, jih bomo vsekakor vključili.

Kaj je po vašem mnenju največja težava središča mesta?

To, da so se Ljubljančani odvadili hoditi v mestno središče. Dobro, obiščejo art market, bolšji trg, zvečer gredo ob Ljubljanici, a ni več tistega pravega življenja – kljub več tisoč prireditvam, ki jih imamo. Poleti turizem sicer naredi svoje, ko pa pride oktober, november, pa je mesto prazno. In to si želimo spremeniti.

Hodite po nakupih v mestno središče ali v nakupovalna središča?

Mamo vozim v nakupovalna središča, sama pa hodim v središče. Zelo si želim, da bi odprli še nekaj manjših trgovinic, ker mislim, da je Spar na Čopovi ulici naredil pravi »bum«. Kaj to kaže? Realne potrebe ljudi, ki živijo v samem jedru mesta.

Znane so različne oblike organiziranja mestnega menedžmenta – kot združenja, v okviru občine, zavoda za turizem, tudi kot d. o. o. … Vi ste zaposleni v kabinetu župana. Zakaj takšna organizacijska oblika, ne pa na primer v okviru Turizma Ljubljana, ki je najbolj aktivno sodeloval v tem projektu?

Drži, da je zavod najbolj aktivno sodeloval. A mislim, da zelo dobro poznam delo v mestni upravi iz izkušenj vodenja oddelka za gospodarske dejavnosti in promet. Če bi se odločili za neko drugo obliko – za d. o. o., za zunanje sodelavce – bi bilo to po mojem mnenju absolutno predrago in manj učinkovito.

Koliko denarja boste imeli na voljo za delovanje?

Zdaj sredstev ni prav veliko, za začetek nam je pomagal Turizem Ljubljana, potem pa bo treba počakati na rebalans proračuna za leto 2014. Neki okvir dejanskih stroškov lahko predvidim, iz izkušenj pa bo do konca leta jasno, koliko potrebujemo, da lahko normalno delamo in podpremo trgovce, gostince. Pomembne so ideje, poslušanje drug drugega in obvezujoči sklepi.

Določene številke so se v preteklosti že omenjale – letni proračun med 100.000 in 140.000 evri.

Številka gotovo ne bo tako visoka.

Bo sredstva zagotavljala le občina ali bodo sodelovali tudi zasebniki? Drugje pri financiranju sodelujejo tudi trgovci, hoteli, igralnice, letališča.

Pogovarjala sem se že s predsednikom Združenja hotelirjev Slovenije. Ideja je tudi, da s trgovci obiščemo hotele, kjer so nastanjeni bogatejši gostje, da jim ponudijo izdelke na mestu samem. Mislim, da bodo tudi hoteli zainteresirani, da nekaj prispevajo, tudi Združenje trgovcev mesta Ljubljane, nekaj pa bodo morali prispevati tudi trgovci oziroma gostinci.