Tiskane izdaje
Županov stresni konec leta
Če je skoraj enajst mesecev kazalo, da se bo županu letos uspelo izogniti večjim aferam, se je v zadnjih tednih znova znašel na naslovnicah. Najprej mu je predsednik KPK Boris Štefanec, nekdaj sicer Jankovićev strankarski kolega, postregel s skoraj enakim poročilom o nadzoru nad premoženjem kot januarja 2013 tedanje vodstvo KPK. Tudi tokrat je komisija ugotovila županovo nenavadno razpolaganje z gotovino, kršitve zakona o preprečevanju korupcije in sumljive verižne finančne transakcije med MOL, podjetji, povezanimi z občino in županom, ter računoma župana in njegovega KLM. Še hujši udarec za župana so bile decembrske hišne preiskave, povezane s sumi prejemanja podkupnine, prirejanja razpisnih pogojev in zahtevami s spolnimi protiuslugami. Županu je NPU vsaj pol leta prisluškoval, v središču sumljivih poslov pa sta se znašla še njegov sin Jure in hišni gradbinec KPL.
Foto Blaž Samec/Delo
Stožice še brez rešitve
Kljub navedbam DUTB, da interes investitorjev za napol zgrajeno nakupovalno središče v Stožicah obstaja (nekdanji glavni izvršni direktor slabe banke Torbjörn Månsson je poleti celo napovedal, da bi bila prodaja lahko končana še letos), tudi leto 2015 ni prineslo rešitve za nasedlo investicijo, ki je povzročila več kot stomilijonsko bančno luknjo. MOL sicer napoveduje, da bo sama uredila ogrevalni nogometni igrišči, kaj bo s preostalimi javnimi deli (zunanji park, parkirišča ...), pa ne ve povedati nihče. Tudi pregled obiskanosti dvorane in stadiona, potem ko sta poleti praznovala peti rojstni dan, je pokazal precej žalostno podobo – število obiskovalcev pada, število dogodkov, ki bi si zaslužili dvorano oziroma stadion te velikosti, prav tako, za delovanje pa gre vse več javnega denarja.
Janez Petkovšek/Delo
Mesto oglasov in propadlih naložb
Na občini so konec maja začeli akcijo Stop vandalizmu s sporočilom Človek, čuvaj svoje mesto, samo eno imaš. Ker vandalizem, kot so grafiti in uničeni smetnjaki, po njihovem povzroča ogromne stroške, negativno deluje na prebivalce in zmanjšuje občutek varnosti, ga nameravajo zmanjšati, na plakatih pa so hkrati pozvali občane, naj ga prijavljajo. Da občina z akcijo sili lokalno skupnost k ovajanju, za vandalizem pa označuje »naše grafite, odtise upora na zidovih naših ulic«, so na portalu Komunal.org opozorile aktivistke: »Ne je*** 'javnega' prostora, v katerem so dobrodošli plačljivi reklamni panoji, komercialne vsebine in turisti, ne pa migranti in vse bolj obubožano prebivalstvo.«
Foto Voranc Vogel/Delo
Propadanje Plečnikove dediščine
Da je občina večkrat slaba lastnica spomeniško zaščitenih stavb, dokazuje tudi propadajoč Plečnikov stadion. Čeprav je v družbi Bežigrajski športni park le njegova manjšinska lastnica, je tudi letos zagotovila le podaljšanje pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu za prenovo stadiona za Bežigradom. Kljub propadanju pa s sopartnerjema (OKS in Joc Pečečnik) ni zagotovila niti primernega vzdrževanja te Plečnikove dediščine oziroma se po zavrnitvi pritožbe na zavrnilno odločbo za izdajo okoljevarstvenega soglasja za prenovo ni odločila za prekinitev jalovega partnerstva in opustitev velikopoteznih načrtov, ki jim nasprotujejo tako bližnji sosedje iz Fondovih blokov kot velik del strokovne javnosti.
Foto: Leon Vidic/Delo
Na Bavarcu jama z dnom, a zgolj to
Med gradbenimi polomijami, ki so plod neuspešnih javno-zasebnih partnerstev med MOL in zasebnimi investitorji, je tudi prekinitev partnerstva med občino in zasebnim podjetjem ZIL Inženiring za gradnjo parkirno-garažne hiše Kozolec II. Ta bi morala biti že zdavnaj končana (prvotni rok je bil julij 2014), a je gradnja po utrditvi gradbene jame in dograditvi najnižje kletne etaže obstala, saj investitor ni imel denarja za plačilo del. Gradis G je tako konec oktobra le še odstranil ostanke gradbene opreme in zaprl gradbišče. Občina ga je prevzela 24. septembra, do zdaj pa še ni izpeljala razpisa za dokončanje del, četudi ji je mestni svet že maja dal mandat, da projekt, v celoti vreden 5,5 milijona evrov, dokonča sama. Kdaj bo dokončala projekt z 249 parkirnimi prostori, paviljonom in parkom nad garažo, ni znano.
Foto: Janez Petkovšek/Delo
Ni denarja, ni Roga, ni kreativnih umetnosti
MOL je že dolgo lastnica nekdanje tovarne koles Rog, vendar še zdaj ne ve prav dobro, kaj narediti s tem velikanskim propadajočim kompleksom v središču mesta. Četudi je bilo že lani ustavljeno iskanje partnerja za izvedbo javno-zasebnega partnerstva Center Rog, ker ni bilo interesa zasebnikov, tudi letos ni naredila nič konkretnega, da bi zaščitila pred propadanjem vsaj spomeniško varovane dele. Lani so sicer pridobili gradbeno dovoljenje za obnovo zaščitenih objektov za center kreativnih umetnosti, a hkrati namignili, da bodo to izvedli le, če bodo zanj dobili evropski denar. Ker ga letos (še) niso, bo tudi ta del dediščine in mestne lastnine še naprej propadal. Propadlo jim bo najbrž tudi že poldrugo leto staro gradbeno dovoljenje, saj nimajo ne evropskega ne svojega denarja. So pa za načrte in projekte zapravili že več kot milijon evrov.
Foto: Tomi Lombar/Delo
Hiša Hospica še kar sameva
Po večletnem prizadevanju Slovenskega društva hospic za zagotovitev sistemskega financiranja ustanove na Hradeckega 20, so hišo za paciente maja zaprli, ker niso mogli zagotoviti sredstev. Takrat so se dogovorili, da bosta ministrstvi pripravili razpis za izvajanje koncesije za 60 mest, in to v štirih mesecih. To se ni zgodilo, vmes je Javni stanovanjski sklad MOL društvu odpovedal najemno pogodbo, javni zavod Lekarna Ljubljana pa ustanovil zavod Ljubhospic, ki naj bi že septembra začel skrbeti za umirajoče in svojce, nato pa so rok podaljšali na »še letos«. Na MOL so se, da bi ob koncu leta zagotovili likvidnost, odločili hišo hospica za 2,4 milijona evrov prodati kar Lekarni Ljubljana; in to kljub temu, da je meščanka pred leti za namen celostne hospic oskrbe zapustila posest s hišo občini. Hiša hospica je danes še vedno prazna, v Slovenskem društvu hospic pa so prepričani, da bi bila polna, če bi občina namenila denar za njihov program.
Foto: Mavric Pivk/Delo
Prenova Cukrarne v oblakih
Spomeniško zaščitena Cukrarna je že dolgo ena večjih mestnih sramot. MOL se namreč že leta tako otepa njene prenove, da nihče več ne verjame, da se bo sploh kdaj začela. Izdelujejo načrte, kako bi lahko po njeni statični sanaciji in prenovi strehe tam uredili galerijo, pozneje pa izvedli še 150 milijonov evrov vreden projekt Ena hiša (združitev mestnih in državnih uradniških služb na enem mestu, gradnja novih stavb in ureditev okolice Poljanskega nasipa). To že več let dokazujejo tako predlogi v proračunih kot izgovori, zakaj je bil začetek sanacije spet prestavljen v naslednje proračunsko obdobje. Tudi v rebalansu proračuna za prihajajoče leto je tako le obljuba, da se bo delna prenova začela leta 2016. Žal ljubljanski občini kot lastnici doslej ni uspelo poskrbeti niti za provizorično zaščito strehe, ki je razkrita na več krajih in se skupaj z ostrešjem počasi sesuva vase.
Foto: Janez Petkovšek/Delo
