Tiskane izdaje
Dnevna soba z avtobusi, kolesarji in pešci
Na prvi šolski dan je osrednji del Slovenske ceste znova v celoti zaživel. Mestni ekspiriment – na papirju gre za cono 30, v praksi pa za poskus neke vrste skupnega prometnega prostora, ki v naši zakonodaji še ne obstaja – so po nekaterih začetnih konfliktih različni udeleženci v prometu dobro posvojili. Ker je prenova namesto sprva načrtovanih dobrih treh mesecev trajala kar trikrat dlje, so se v tem času mnogi že tako navadili na Slovensko brez avtobusov, da so bili pozivi, naj bo tako imenovana mestna »dnevna soba« še naprej brez javnega prevoza, precej glasni. Prepoved so na koncu dobili le taksisti, LPP pa ostaja najboljša povezava s središčem mesta. Je pa prenova, kot so si želeli tudi na občini, v olepšave spodbudila tudi nekatere lastnike objektov, denimo Nama in Slon sta tako prenovila fasado.
Foto: Uroš Hočevar/Delo
Sodobna obdelava smeti tretjine Slovencev
Novembra je z enoletnim poskusnim obratovanjem začel Regijski center za ravnanje z odpadki na Ljubljanskem barju. Tovarna za predelavo mešanih in komunalnih odpadkov je eden najmodernejših tovrstnih objektov v Evropi. Investitorjem je kljub zamudam uspelo rešiti evropska sredstva za ta največji kohezijski projekt s področja okolja v državi. Evropski, državni in občinske proračune bo stal kar okoli 155 milijonov evrov. Brez zapletov tudi pred odprtjem ni šlo, saj je nekatere občine skrbelo, da bodo odslej za obdelavo smeti plačevali bistveno več. Snaga zagotavlja, da opaznejših podražitev ne bo, zadeve pa bodo precej bolj jasne v prvih mesecih 2016., ko bodo smeti na Barje začeli voziti iz 37 občin s skupno 640 tisoč prebivalci. V Snagi napovedujejo, da bodo s plinom, ki nastaja pri biološki predelavi odpadkov, proizvedli dovolj elektrike in toplote za obratovanje centra.
Foto: Jože Suhadolnik/Delo
Uresničitev dolgoletnih sanj telovadcev
Velika pridobitev za slovenske telovadce, Gimnastični center Ljubljana, je po desetletjih obljub in letih načrtovanj konec novembra odprl vrata. Za gradnjo novega sodobnega centra ob Koprski ulici, ki zagotavlja vrhunske pogoje za trening tako za športno kot ritmično gimnastiko, so potrebovali zgolj deset mesecev. Dobrih enajst milijonov evrov vreden projekt je večinoma financiran iz evropskih sredstev, razliko pa je zagotovila ljubljanska občina. Kot je povedal starosta slovenske gimnastike Miro Cerar, zdaj lastnike čaka naslednji pomemben korak: poskrbeti, da bo dvorana polna in da bo v njej prava vsebina.
Foto: Jože Suhadolnik/Delo
Dobrodošli na domu Jožeta Plečnika
Po več kot dveh letih prenove je MOL 23. septembra tudi uradno končala 2,26 milijona evrov vreden projekt ureditve in prenove Plečnikove rojstne hiše v Trnovem. Za muzejski del projekta je 1,12 milijona evrov zagotovila tudi EU iz sklada za regionalni razvoj. Hiša, ki so jo s prvotnih 528 povečali na 756 kvadratnih metrov, k temu pa je treba prišteti še 2400 kvadratnih metrov velik Plečnikov vrt, zdaj predstavlja enoten kompleks, ki je precej več kot le muzej našega najpomembnejšega arhitekta in urbanista. Razen turistov in meščanov bodo zdaj tja zahajali tudi strokovnjaki, ki se bodo na delavnicah, simpozijih in razstavah lahko seznanjali in pogovarjali o Plečnikovi dediščini. Ali pa jo raziskovali, saj je v tamkajšnjih omarah evidentiranih kar 17.605 predmetov iz zbirke premične dediščine Jožeta Plečnika.
Foto: Jože Suhadolnik/Delo
Dnevni migranti z novimi ugodnimi parkirišči
Ob tem, ko mestu preusmerjanje občanov z osebnih avtomobilov na javni prevoz ne uspeva najbolje, so nova parkirna mesta, ki jih je Ljubljana pridobila s širitvijo parkirišča P+R (parkiraj in se odpelji) Dolgi most in gradnjo novega na Barju, še kako dobrodošla. Dobra zasedenost parkirišča na Barju v prvih mesecih obratovanja tako upravičuje drago investicijo (3,65 milijona evrov, pri čemer je MOL iz sredstev EU pridobila poldrugi milijon). Hkrati pa projekt kaže, da ne drži, da bi uporabniki takih parkirišč potrebovali leta, da se navadijo na novosti (kot na občini utemeljujejo precej prazna P+R Stožice in P+R Chengdujska), pač pa so bistvene le dobra lokacija, povezava z javnim prevozom in nekaj promocije. Dodajmo, da je parkiranje na P+R parkiriščih še vedno izjemno ugodno, saj uporabnik za parkirnino 1,2 evra dobi še dve vozovnici za LPP.
Foto: Blaž Samec/Delo
Sodoben bazen obogatil rekreativno ponudbo
Po letih zapletov z lastništvom zemljišč, dokumentacijo, zagotavljanjem financiranja in neizpolnjenih obljub, kdaj bo propadajoči bazen na Viču znova zaživel, so poleti kopalci le lahko skočili v legendarni bazen ob Gradaščici. Štirinajst let so ljubitelji Kolezije morali čakati, da je ta znova odprla vrata in dočakali so moderen kompleks z zunanjim olimpijskim bazenom in vso potrebno spremljajočo infrastrukturo. Gradnjo je v celoti financirala občina, ki jo je projekt stal kar 13 milijonov evrov. Bazen je predvsem pridobitev za rekreativno poletno plavanje, žal pa glavno mesto ostaja brez pokritega olimpijskega bazena, saj pri prenovi kopališča Ilirija tudi letos ni bilo nobenega napredka. Ljubljana bo tako še nekaj let edina prestolnica v EU, ki nima pokritega olimpijskega bazena.
Foto: Igor Zaplatil/Delo
V Polju razdelili ključe 148 stanovanj
V drugi polovici julija je občini in njenemu stanovanjskemu skladu kot soinvestitorjem končno uspelo izpeljati odprtje približno 13 milijonov evrov vredne stanovanjske soseske Polje III s 148 neprofitnimi najemniškimi stanovanji. Gradnja se je sicer vlekla precej dlje od predvidenih rokov, a v tem primeru ne po krivdi financerjev, temveč izvajalcev. Prvotni izvajalec Begrad Gradnje je namreč izvedel le polovico del, nato pa šel v stečaj. Isto se je zatem zgodilo še družbi Begrad, ki je delo prevzela od svojega propadlega hčerinskega podjetja. Ljubljanski stanovanjski sklad je sredi novembra lani le dobil nova izvajalca del, ki sta 6,11 milijona evrov posel dokončala. Delo sta prevzeli podjetji Begrad trgovine (po novem TGH) in Operis, ki sta bila prej na šestih stanovanjskih objektih le podizvajalca. Prvo je imelo dotlej vlogo dobavitelja, Operis pa je bil izvajalec gradbenih, obrtniških in elektroinštalacijskih del.
Foto: Igor Zaplatil/Delo
Špica vabi v varen pristan
Med uspešne projekte MOL lahko štejemo tudi 3,2 milijona evrov vreden evropski projekt gradnje pristana za rečne ladje s 14 privezi na Špici. Občina je zanj sicer zagotovila le 1,1 milijona evrov, pri čemer je poskrbela tudi za komunalno in cestno ureditev ulice Gruberjevo nabrežje. K temu lahko dodamo še uspešno končan javni razpis za najemnika gostinskega lokala in balinišča na Špici, ki so ga brez uspeha iskali od oktobra 2010. Podjetje Creans je namreč kot najemnik dobilo tudi nalogo, da skrbi za okolico Špice in zagotavlja kulturno ponudbo. Z obema potezama, izvedenima poleti, je MOL prej precej zanemarjen del Ljubljanice spremenila v enega najbolj privlačnih delčkov mesta tako za turiste kot meščane.
Foto: Igor Mali/Slovenske novice
Ne spreglejte ljubljanskih minusov leta 2015.
***
Pripravila Maša Jesenšek in Janez Petkovšek, fotografije Borut Tavčar, Uroš Hočevar, Jože Suhadolnik, Igor Zaplatil, Igor Mali in Blaž Samec.
