Tiskane izdaje
Ljubljana – Občina je preteklo leto sklenila s 322 milijoni evrov prihodkov in 319 milijoni evrov odhodkov ter dobrimi tremi milijoni presežka. To je bilo prihodkovno najuspešnejše leto v zadnjem obdobju – predvsem zaradi počrpanih sredstev EU za projekt Rcero.
Čeprav so rebalans proračuna mestni svetniki sprejemali konec novembra, torej le nekaj tednov pred zaključkom proračunskega leta, je mestna uprava še vedno realizirala le 92 odstotkov načrtovanih prihodkov in odhodkov oziroma okoli 27 milijonov manj, kot je bilo predvideno v rebalansu. Že z njim so, kot je znano, zmanjšali proračunska pričakovanja za okoli 35 milijonov evrov. Kljub temu je mestni proračun prvič v zadnjih petih letih presegel mejo 300 milijonov evrov. Uspeh gre predvsem na račun bistvenega povišanja transfernih prihodkov – to so sredstva iz državnega in evropskega proračuna za projekte, sofinancirane z evropskim denarjem.
Pomoč Lekarne in države
Tu je bila realizacija celo več kot stoodstotna – načrtovali so 72,4 milijona evrov, končni izkupiček se je ustavil pri 74,3 milijona. Razlog za skokovito rast teh prihodkov v primerjavi s prejšnjimi leti (podatki so v tabeli) je, da je bilo leto 2015 zadnje, ko so lahko še črpali sredstva iz programskega obdobja 2007–2013, in da so zato konec leta končali gradnjo regijskega centra za ravnanje z odpadki (Rcero) na Barju. Povračila za ta projekt iz evropskega in državnega proračuna so v mestno blagajno prispevala kar 66 milijonov evrov, kar je več kot petina vseh proračunskih prihodkov.
Najslabša realizacija (le 50-odstotna) pa je bila, podobno kot že prejšnja leta, pri kapitalskih prihodkih, kjer se zbirajo vsote, pridobljene s prodajo nepremičnin. Mestna uprava je zbrala le 14 od v rebalansu načrtovanih 28 milijonov evrov, pri čemer velja omeniti, da so že z rebalansom predvidene prihodke skoraj prepolovili (najprej so načrtovali, da bodo s prodajo nepremičnin iztržili 55 milijonov evrov).
Končni izkupiček je sicer še vedno dvakrat boljši od tistega leta 2014. K temu sta precej prispevala javni zavod Lekarna Ljubljana in država: prvi je od MOL za 2,4 milijona evrov kupil hišo hospica skupaj z zemljišči na Hradeckega cesti, druga pa je za več kot 2,5 milijona kupila del zemljišča, na katerem stoji fužinski dom za starejše občane. Med večjimi kupci najdemo še družbo Izeta Rastoderja, ki je za zemljišče v gospodarski coni Moste odštel poldrugi milijon evrov. Drugi nepremičninski posli niso presegli milijona evrov, toda občini je uspelo prodati kar nekaj prostorov v središču mesta za več sto tisočakov.
Plačila z zamikom
Podatke pa nekoliko skazijo zneski neplačanih kratkoročnih obveznosti, ki jih je imela občina na zadnji dan preteklega leta za skoraj 38 milijonov evrov (kar je sicer dober milijon manj kot konec leta 2014). Od tega jih je več kot polovica, približno 20 milijonov, zapadlo že v letu 2015. Med proračunskimi uporabniki največji del odpade na oddelek za gospodarske dejavnosti in promet, ki je imel konec leta 14 milijonov neporavnanih obveznosti, od tega več kot osem milijonov z dospelostjo v letu 2015.
Da občina s plačili nekaterih računov krepko zavlačuje, dokazujejo tudi podatki o izdatkih iz zaključnega računa za leto 2015 za nekatere projekte, ki so bili končani krepko pred iztekom leta 2014. V lanskem letu je tako MOL za prenovo Ribjega trga in Cankarjevega nabrežja ter zamenjavo Ribje brvi namenila več kot milijon evrov (investicije so bile končane že septembra 2014). Za prenovo Ižanske ceste so za poplačilo obveznosti iz preteklega leta lani porabili več kot tri milijone evrov, več kot pol milijona pa je šlo tudi za prenovo Črnuškega mostu čez Savo, ki je bil odprt že na začetku novembra 2014.
Občina je lani za slaba dva milijona evrov zmanjšala zadolženost: odplačala je skoraj deset milijonov evrov kreditov, na novo pa se je dolgoročno zadolžila za osem milijonov evrov. Celotni stroški servisiranja javnega dolga so sicer proračun bremenili za 12,2 milijona, saj je približno 2,3 milijona porabila še za plačila obresti. Skupna zadolženost MOL zadnji dan leta 2015 je bila tako 117,6 milijona evrov. Poleg tega je bil Javni holding Ljubljana zadolžen še za 27 milijonov evrov, mestni stanovanjski sklad pa za 23,3 milijona.
