Ljubljansko ogledalo: Dober prigrizek za dober začetek konca tedna

Dopoldanski sprehod čez tržnico, skozi koridor dehtečih tulipanov, je bil lepa uvertura v sončni petek, prvi pomladni dan. Da je že čas za hitro malico ali pa morda zgodnje kosilo, so najavljale vonjave, ki so se širile s Pogačarjevega trga za ovinkom.

Pogled na množico pretežno mladih urbano-modno-kulinarično ozaveščenih ljudi, ki so ob okusno moderni glasbeni spremljavi, ki je prihajala iz zvočnikov, ležerno posedali na stopnicah trga, je dal slutiti, da gre za dogodek, ki ga nikakor ne gre zamuditi. Bil je namreč prvi dan tretje sezone kulinaričnega dogodka Odprta kuhna, ki si je že dve pretekli leti vsak petek nabiral zveste privržence. »Gremo najprej en krog, pa se potem odločimo, kaj bomo,« je svoji družbi predlagala mladenka, ki je očitno vedela, da se v tako množični kulinarični ponudbi ne gre zakaditi v prvi lonec, ki se ti postavi na pot. Dečko, ki mu verjetno ni bilo do vijuganja med 41 stojnicami, je ubral drugačno taktiko. Postavil se je nekoliko na stran in gledal, kaj mimo njega nosijo ljudje na krožnikih. Neolikano, ampak na tem mestu precej učinkovito. »Živijo, oprosti, kje si dobila tole?« je vprašal lastnico krožnika s popečenimi začinjenimi kozicami v mangovi omaki, ki so ga premamile že na pogled.

Pred naslednjo stojnico so se gnetle mlade hipsterke, vsaka s svojo solatko, ki so poznavalsko proučevale ponudbo presnih, veganskih, brezglutenskih, ekoloških in organskih tort. Drugi so si zaželeli konkretnejšega zalogaja in se postavili v vrsto za pravkar razkosanega odojka. Kdor je bil uživaško razpoložen, je poskusil ostrige in jih v želodec pospremil s penino ali pa morebiti mehko kuhano polento z goriškim radičem, sirovo omako in prekajeno skuto. Komur se je zahotelo eksperimentiranja, pa si je omislili tartufov pomfrit. Da ne bo pomote, še vedno za največji hit Odprte kuhne veljajo preverjene kombinacije, kot so domači šmorn, falafel in pad tai.

Taktik in strategij, s katere strani ugrizniti v ponudbo, ki v sezoni na petinpetdesetih stojnicah ponudi hrano iz restavracij po vsej Sloveniji, je najbrž veliko. Gotovo pa je, da je Odprta kuhna v dveh letih postala nepogrešljiv del mestne ponudbe od marca do oktobra in obvezen ritual vsakega Ljubljančana, ki da kaj nase oziroma vase. Odprtja tako šik dogodka seveda ni zamudil niti župan Janković, ki je ponosno na obhod popeljal Janeza Potočnika in del delegacije. Nekje v množici se je nevidnega delal nekdanji minister za kulturo Uroš Grilc, podobno velja za prvoobtoženega balkanskega bojevnika Dragana Tošića, malo manj neviden je bil Boštjan Gorenc Pižama.

Po pripovedovanju poznavalcev množica pred stojnicami ne pojenja od osme zjutraj pa do osme zvečer. Kakšna je ta petek ponudba domačih sladkosti – potic, šmorna in kakšnega traminčka, prvi že zarana preizkusijo starejši občani. V času malice jih zamenja okoliški delovni živelj, le toliko, da se okrepča in lažje dočaka četrto uro, ko se spet lahko vrne na tržnico in nadaljuje začeto. Ves čas vmes pa se na Pogačarjevem trgu mudijo mladi, ki jim, kot kaže, njihovi start-upi omogočajo, da si dobrih grižljajev ni treba trgati od ust. In seveda turisti, ki so posebej navdušeni nad avtohtono slovensko hrano.

»Odprta kuhna je nekaj, kar Ljubljana potrebuje. Vzbudila je navado neobveznega druženja ob hrani, kot jo poznajo recimo v Španiji, kjer je vsaka ura pravi čas za tapas in premor. Zanimivo, da je moral priti nekdo iz tujine, da nam pokaže, kaj nam manjka,« je povedala obiskovalka Nina in pri tem mislila na Liorja Kochavyja, Izraelca, poročenega s Slovenko, ki se je spomnil Odprte kuhne. »Bil sem kar prepričan v uspeh koncepta, ki temelji na kakovosti, raznovrstnosti in edinstvenosti ponudbe,« je suvereno povzel Kochavy in dodal, da je med najrazličnejšimi prehranskimi tržnicami, kot jih poznajo po svetu, ljubljanska Odprta kuhna svojevrstna v širšem prostoru.