Ljubljansko ogledalo: »Ograja? Očitno se pripravljajo na koncert«

Ljubljana – Prestolnica je v četrtek dobila visok obisk. No, vsaj za tiste, ki dneve preživljajo ob branju in pisanju v 140 znakih. V Kino Šiška je namreč prišel Eric Jarosinski, a.k.a. Neinquarterly, »filozof tviterja«, ki je trenutno na svoji #NeinManifesto turneji, na kateri predstavlja svojo istoimensko knjigo.

Ogledalo se je torej na sončno četrtkovo dopoldne odpravilo proti Kinu Šiška, kjer se je za nenavadno uro dogodka zbralo kar lepo število obiskovalcev. Najverjetneje sami aktivni tviteraši, med njimi se je znašlo tudi nekaj filozofov.

Jarosinski je sicer germanist, ki je svojo ljubezen do pisanja v 140 znakih odkril v času, ko je deloval kot asistent na katedri za germanistiko na univerzi v Pensilvaniji. Spravljal se je k pisanju svoje knjige, ki pa mu ni in ni šlo od rok. Dokler ni ugotovil, da veliko lažje kot pred računalniškim zaslonom piše na svoj pametni telefon. In veliko bolje kot pisanje dolgih stavkov mu je šlo pisanje kratkih aforizmov, s katerimi je kmalu osvojil tviteraško javnost. Danes ima več kot 120.000 sledilcev, napisal pa je že več kot 35.000 tvitov.

»Kadar v dvomih, umlaut«

V Ljubljano je ta woodyallenovski lik, ki trenutno živi v New Yorku, prišel naravnost iz Zagreba. In takoj natrosil nekaj smešnic na račun slovensko-hrvaških odnosov, hrvaških parlamentarnih volitev, opazil pa je tudi na novo ograjeno Slovenijo (»poglejte, očitno se pripravljajo na koncert«, je rekel in pokazal fotografijo postavljanja ograje). Pred začetkom pogovora, ki ga je vodil radijec Matej Praprotnik, pa se je pošalil tudi na račun tega, da je ob enajstih dopoldne na dogodku toliko ljudi, kar je pripisal naraščajoči brezposelnosti.

Očitni fan Slavoja Žižka je obiskovalcem dal tudi kakšen nasvet glede rabe nemškega jezika. Na ogled je namreč postavil kar precej tvitov na ta račun, Ogledalu pa je bil najbolj všeč tisti, ki govori o lekciji iz nemškega jezika številka 2: »Kadar v dvomih, umlaut.«

Woody Allen minus Allen

»Je torej neinquarterly optimistična verzija Woodyja Allena na tviterju, minus Allen?« se je glasilo eno od vprašanj na tviterju. »Ne vem, upam, da ne,« je Jarosinski povedal v smehu in dodal, da se zaveda, da imajo nekateri njegovi tviti »allenovski« prizvok, ampak da se zavestno trudi, da ne bi bil preveč zaverovan sam vase, »kar sem nekaj časa vsekakor bil«. »Če že čemu, je tviter seveda namenjen narcisizmu in ukvarjanju s samim sabo, ampak po nekem času to postane dolgočasno – predvsem samemu sebi.«

Praprotnik ga je še vprašal, ali je kaj ali kdo, ki ga drži nazaj pri pretiranem tvitanju, in priznal je, da je to kar on sam: »Bili so časi, v prvem letu, dveh mojega delovanja na tviterju, ko sem ga uporabljal resnično preveč, na njem sem preživel tudi do dvanajst ur na dan. Takrat sem izgubil stike z marsikom iz svojega življenja, pomagalo pa ni niti pri mojem ljubezenskem razmerju, ki se je končalo tudi zaradi tega. Gotovo ni lahko gledati svojega partnerja, ki kar naprej razmišlja o naslednjem tvitu, o naslednji šali. Zdaj se držim nazaj, ko sem na pivu, nisem tisti, ki bo kar naprej zrl v svoj telefon, nekoč pa sem bil prav ta človek.«

Kot filozof, poln aforizmov, pa ima tudi Jarosinski svojo zgodbo z Nietzschejem. »Zdaj bom pa res zvenel kot Woody Allen,« se je zarežal in priznal, da mu je Nietzscheja priporočil njegov terapevt. »Moraš iti domov in prebrati Nietzscheja, mi je rekel, tako da sem ga v resnici prvič bral na recept.«

Naj še zapišemo, da ni le Jarosinski tisti, ki ima rad Slavoja Žižka, naklonjenost je očitno obojestranska. »Sovražim tviter. Mislim, da bi ga bilo treba prepovedati – ampak Jarosinskijev Nein je edina izjema, edini razlog, ki upravičuje obstoj tviterja! Je kot radikalen Norman Bates iz Psiha, ki intervenira s svojimi tviti, ki so kot hitri zarezi z nožem,« je namreč Žižek zapisal o Jarosinskem.

Ta svojo knjižno turnejo v prihodnjih dneh nadaljuje v Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike.