Lokalna skupnost nasprotuje vrtičkom ob šoli

Ljubljana – Ni sprejemljivo, da bo zasebna zelenica pri osnovni šoli Valentina Vodnika postala prostor za vrtičkarje, ker to ni v skladu s prostorskim načrtom, opozarjajo v šišenski četrtni skupnosti. O tem so obvestili tako mestno kot državno inšpekcijo, a brez odziva.

Na zdaj že preoranem zemljišču v Zgornji Šiški med osnovno šolo in telovadnico, ki ga je prej pokrival travnik, bo odslej na voljo približno štirideset vrtičkov po najemni ceni evro za kvadratni meter. Kot je prejšnji teden povedal lastnik in podjetnik Bojan Gjura, jih je več kot polovica že oddanih. Ker po veljavnem prostorskem načrtu vrtički tam niso predvideni, ampak je zemljišče namenjeno centralnim dejavnostim za vzgojo in primarno izobraževanje, so v šišenski četrtni skupnosti že nekajkrat opozorili inšpekcijsko službo, vendar odgovora doslej niso prejeli.

Ko se je pred dnevi na zemljišču pojavila tabla z oglasom o oddaji zemljišča za ureditev vrtičkov, so v četrtni skupnosti vprašanja naslovili tudi na mestni oddelek za urbanizem. »Zanimalo nas je, na podlagi katerega akta, če sploh, je bila spremenjena namembnost zemljišča glede na prostorski načrt, kdo je akt izdal in kaj je na tem zemljišču dovoljeno početi. Odgovora nismo dobili,« pravi predsednica skupnosti Vesna Kos Bleiweis (LZJ). Sama ne verjame, da je interes stanovalcev »tako urbane soseske«, da bi tam imeli vrtičke z ogrado. »Ker ne bodo imeli dostopa do vode, si težko predstavljam, da jo bodo v kanglicah nosili iz stanovanj,« nadaljuje. »Vrtičkarstvo je lepa rekreativna dejavnost in marsikomu je tudi v pomoč pri družinskem proračunu, ampak ne sredi urbane, gosto naseljene soseske in ne tam, kjer je zemljišče po prostorskem aktu predvideno za vzgojo in izobraževanje,« opozarja.

Zakaj od pristojnih služb še niso dobili odgovora, Kos Bleiweisova ne ve, dodaja pa, da je »zasebna lastnina v tej deželi postala fetiš«, javni interes in interes širše skupnosti pa po njenem zaradi tega izgubljata. »Priča smo veliki iznajdljivosti lastnika, ki je v ta namen uporabil, ali bolje izigral, zagovarjanje urbanega vrtičkarstva,« razmišlja predsednica. »Lahko da je eden od vzrokov tudi novi nepremičninski davek. Če imaš v lasti veliko zemljišč, ki ti nič ne prinašajo, boš moral nekaj narediti, da ti bodo,« še meni.

Lokacijo so si ogledali, ukrepali ne bodo

Z občine so sporočili, da s projektom Bojana Gjure, da okoli dva tisoč kvadratnih metrov veliko zemljišče ob šolski telovadnici odda v najem vrtičkarjem, niso seznanjeni, so si pa lokacijo ogledali. »Mestni inšpektorat ne bo ukrepal, saj za to nima pristojnosti. Zemljišče je namreč v zasebni lasti, prav tako inšpektorat ni pristojen za nadzor nad kršitvami prostorskih aktov,« so zapisali. Toda hkrati občina za pridobitev lastninske pravice od leta 2007 toži Gjurovo podjetje Video Art, ki je v zemljiški knjigi vpisano kot lastnik zemljišča. Zahteva, da se tam vpiše kot lastnica funkcionalnega zemljišča.

Na inšpektoratu za promet, energetiko in prostor pojasnjujejo, da tudi »gradbena inšpekcija nima pristojnosti v zvezi z oddajanjem zemljišč v najem«, zato nimajo razloga za ukrepanje.

Na občini sicer priznavajo, da povpraševanje po obdelovalni zemlji za vrtičke presega razpoložljiva zemljišča, zato so začeli posredovati kontakte lastnikov, ki bi svojo zemljo ponudili vrtičkarjem. Leta 2012 so tako sklenili dogovor z zasebnim lastnikom zemljišča v Zadobrovi in Kašlju, ki na podlagi idejne zasnove MOL ponuja možnost za vrtnarjenje nekaj deset novim vrtičkarjem. »Danes tako sodelujemo s petimi zasebniki, ki oddajajo svojo zemljo za vrtičkarstvo. To prakso bomo nadaljevali tudi v prihodnje,« zagotavljajo in dodajajo, da podpirajo iniciative občanov, a da morajo biti te skladne s prostorskimi akti in drugimi občinskimi predpisi.