LPP in železnice razmišljajo o integrirani regijski vozovnici

Pogovor z direktorjem LPP Peter Horvat: Če država ne bo uvedla enotne vozovnice, jo bomo sami.

čet, 12.03.2015, 10:00

Ljubljana – Ljubljanskemu potniškemu prometu je lani uspelo ohraniti pozitivno poslovanje, ne pa tudi rasti števila potovanj, ki so jo po letih padanja prvič zaznali leta 2013. Direktor Peter Horvat je kljub temu zadovoljen; poudarja, da imajo vse več uporabnikov, a priznava, da so bili cilji o rasti deleža javnega prometa preoptimistični. Pogovarjali smo se tudi o integrirani vozovnici, prenovi Slovenske ceste in morebitni selitvi sedeža podjetja.

Kako je LPP posloval lani?

Dobro. Leto smo sklenili s pozitivno ničlo, tako da imamo že drugo leto zapored pozitiven rezultat, lani v vrednosti 68 tisoč evrov, pri 46 milijonih evrov prometa. Kar zadeva kriterije, ki so za nas najbolj pomembni – zadovoljstvo uporabnikov, proge, spremembe, število potovanj – pa smo tudi zelo zadovoljni. Število uporabnikov se je spet nekoliko povečalo. Res so podatki zelo relativni, toda dejstvo je, da smo jih lani našteli 551 tisoč, pred petimi leti pa le 400 tisoč. Ocena zadovoljstva se giblje med 3,7 in 3,9, število pritožb pa je v normalnih mejah.

Za letos imate v poslovnem načrtu predvideno povišanje občinske subvencije na 11 milijonov evrov. V predlogu mestnega proračuna je ta vsota ostala na lanski ravni devetih milijonov. Kaj to pomeni za vas?

Pogovarjamo se z MOL, da bi to številko popravili, saj se proračun sprejema marca. Devet milijonov sicer za nas pomeni veliko težavo. Treba je vedeti, da imamo novo progo 18, kjer sta včasih obratovala dva avtobusa, danes jih je osem, uvedli smo novo progo 21, za letos načrtujemo spremembe pri P+R Barje.

Bo uvedena nova proga?

Še ne vemo. Ali bo uvedena nova ali pa podaljšana proga številka 9. Manj verjetna je preusmeritev proge 18. Vsekakor bo treba zagotoviti ustrezno zmogljivost. Na Barju bo štiristo parkirnih mest in ne smemo si privoščiti obratovanja na pol ure. Tako da se napovedujejo novi stroški, in brez 11 milijonov subvencije bo težko.

Še vedno vas bremeni velika zadolženost. Kolikšna je in kako se iz nje rešiti?

Pred petimi leti smo imeli 25 milijonov evrov kreditov, zdaj jih je 18 milijonov. Iz leta v leto zadolženost zmanjšujemo, vendar ni mogoče, da bi se je rešili z danes na jutri. To je tek na dolge proge, zato je toliko bolj pomembno, da poslujemo pozitivno. Čaka nas še deset do dvanajst let trdega dela, da bomo prišli na neko normalno zadolženost, ki je za LPP med sedmimi in devetimi milijoni.

Mandat se vam konec leta izteče, pričakujete novega?

Imam to ambicijo. V naslednjem obdobju si želimo uvesti integrirano vozovnico. Tu je država zelo mačehovska do Slovenskih železnic in LPP. Na razpisu so nas izločili, češ da nimamo referenc, kar je malo smešno, tako da smo se pritožili na državno revizijsko komisijo. Če bo ta odločila, da so nas izločili upravičeno, se pogovarjamo, da bi uvedli enotno vozovnico za ljubljansko urbano regijo med LPP, SŽ in zainteresiranimi prevozniki, kot so Kambus, Arriva in Alpetour. Ker tako, kakor dela država, enotne vozovnice ne bo.

Se torej lahko zgodi, da bomo imeli eno enotno vozovnico za Slovenijo in eno za LUR?

Ne. Če bomo pripravili vozovnico za LUR, bo narejena po standardih, ki jih je predpisalo ministrstvo. In če bi nekdo nekoč uvedel vozovnico za Slovenijo, se bosta lahko zintegrirali. Tako je narejena tudi urbana. Nam je do tega, da enotno vozovnico končno dobimo, saj se nam zdaj dogaja, da gre vlak iz Grosuplja ob 6.00, avtobus pa ob 6.05. To ni normalno.

Rekli ste, da ste s preteklim letom zadovoljni, toda število potovanj je upadlo, medtem ko se je v medkrajevnem prometu rast nadaljevala. Zakaj?

Avtobusi so zelo zasedeni, zato mislim, da je glavni razlog v tem, da ljudje vozovnic ne validirajo. Pri kontrolah opažamo, da je delež potnikov, ki tega ne storijo, pa imajo veljavno terminsko vozovnico, velik.

Pred časom ste delali raziskavo o tem, vendar rezultatov nismo izvedeli.

Ker je to nakladanje in je težko potrditi, da je res tako. Predlanskim smo imeli 553 tisoč uporabnikov in vsak se je povprečno peljal 73-krat. Lani smo imeli 554 tisoč kartic, ljudje pa so se peljali povprečno 71-krat. Ali so v letu dni res opravili dve vožnji manj ali pa se niso validirali. Kajti nismo opazili, da bi bilo na avtobusih manj potnikov.

Za prihodnje leto je načrtovana minimalna rast potovanj.

Te številke lahko obračamo, kakor hočemo. Dejstvo pa je, da mestni promet dnevno uporablja do 180 tisoč ljudi, kar je glede na velikost Ljubljane veliko. Toliko, kot so avtobusi zasedeni v Ljubljani, so malokje. Pomembno je, da število uporabnikov ne pada in da pridobivamo nove.

Lahko pa že ugotovimo, da cilji iz prometne politike MOL ne bodo uresničeni. Načrtovano je bilo, da se bo do leta 2015 delež javnega potniškega prometa povečal na 19 odstotkov, do leta 2020 na 33 odstotkov. Po zadnji občinski raziskavi se je v primerjavi z letom 2003 celo nekoliko zmanjšal, čeprav rezultati niso povsem primerljivi. So bili cilji preveč optimistični?

Zna biti. Uresničiti take cilje ni lahko. Mi imamo v prometu 190 avtobusov in v konicah smo 90-odstotno zasedeni. Kar pomeni, da če hočemo za 30 odstotkov dvigniti uporabo javnega prevoza, moramo dokupiti 60 avtobusov. Če nekdo pričakuje, da bomo z enakim številom avtobusov dosegli bistveno več uporabnikov, je to načrtovanje iz fotelja. Je pa res, da je Ljubljana v primerjavi z državo za promet naredila ogromno. Prepričan sem, da če bi danes imeli denar in v promet dali dodatnih 20 avtobusov, bi se število uporabnikov povečalo za najmanj pet odstotkov. Marsikdo se ne odloči za javni prevoz, ker so v konicah avtobusi prezasedeni in premalo pogosti. Dolgoročno si javni promet predstavljam tako, da bo imel LPP 250 avtobusov in da bo delež v prometu najmanj 20 odstotkov. Tudi prenova Slovenske bo pripomogla k temu.

Koliko potnikov vam vzame dolga zapora Slovenske ceste?

Nekaj zagotovo, vendar natančnega podatka nimamo. S prilagoditvijo voznih redov in semaforjev se je sicer stanje izboljšalo, velikih zastojev ni več.

Koliko časa bo še obvoz?

Rečeno je bilo, da bo cesta odprta 9. maja, toda če se bodo arheološke raziskave zavlekle, bi lahko trajalo dlje.

Je že znano, kako bodo tam vozili avtobusi? Si bodo delili prostor s pešci, bodo vozili 10 km/h kot v območju za pešce?

Cestišče za avtobuse bo z različnimi tlaki ločeno od prostora za pešce in kolesarje. Omejitev hitrosti bo 30 km/h, glede na to, da sta postajališči Ajdovščina in Pošta blizu, mislim, da je ne bomo presegali. Že zdaj delamo na tem z vozniki. Da bi pri tisoč odhodih avtobusov pešci kar hodili po cesti? Tega ni nikjer na svetu in tudi tukaj ne bo. Pogovarjamo pa se, da bi nekatere integrirane proge (6g, 3g, 51, 52) ostale na Bleiweisovi. Prepričan sem, da bo zadeva delovala, ker se bodo ljudje navadili. Naši vozniki bodo bolj pazljivi, hitrosti bodo malo manjše, kar ni nič hudega, za kolesarje in pešce pa sem tudi prepričan, da ne bodo kar skočili na cesto, ne da bi pogledali levo in desno.

Kaj pravijo vaši vozniki na to, da semaforja pri Nami ne bo več?

Napeljava bo ostala.

Za vsak primer?

To smo predlagali.

Z opustitvijo tega semaforja ste že imeli izkušnje, pa ni delovalo.

Res je. Takrat je bilo sicer nekoliko drugače, medtem ko bosta s prenovo nastala dva večja koridorja med Pošto in Ajdovščino in mogoče bo šlo tudi brez semaforja. Drugače kot poskusiti ne gre. Smo se pa dogovorili, da je v zemlji ostal temelj, tako da se semaforji še vedno lahko postavijo.

Ali drži, da je Javni holding Ljubljana dal ponudbo za nakup zemljišča družbe Viator & Vektor na Rudniku?

Drži, nezavezujočo ponudbo.

Je znanega že kaj več?

Ne. Zdaj je to stvar pogajanj.

Zemljišče je predvideno za selitev LPP?

Pred petimi leti smo to lokacijo že pregledovali, gotovo bi bila primerna. Tam je skoraj pol več prostora kot v Šiški. Če ostanemo tu in če bomo kdaj imeli dodatnih sto avtobusov, je depo predviden pri železniški postaji v Mostah. Če bi se selili na Rudnik, je tam prostora dovolj. Vendar mi denarja nimamo, za koliko bo slaba banka prodajala zemljišče, pa ne vem.

Kdo bi ga torej financiral? JHL?

LPP, če pogledate naše bilance in poslovno poročilo, zelo težko, saj nismo kreditno sposobni in si še na banko ne upamo.

Predvidevam, da bi zemljišče v Šiški prodali.

Če bi ga prodali, z izkupičkom pa kupili tisto na Rudniku, obnovili delavnico, pri čemer bi ostalo še nekaj za nove avtobuse, bi bilo odlično. Ampak glede na trg ne vem, ali je interes za nakup zemljišča. V to temo se ne spuščam, ker se me ne tiče. Pravi naslov je direktorica JHL Zdenka Grozde.

Zakaj se vas ne tiče, če je zemljišče predvideno za selitev LPP? Kdo je sprejel odločitev?

Naši lastniki, MOL in primestne občine, ki so solastnice JHL. Glede na ceno so se odločili, da dajo nezavezujočo ponudbo z neko nizko ceno.

Kolikšno?

Pojma nimam, ampak gotovo nizko. Če bi imeli 50 milijonov evrov na računu, bi se lahko resno pogovarjali in se odselili s te lokacije verjetno že pred petimi leti, pri naših 18 milijonih kredita pa to nima smisla.

Torej se še ne pripravljate na selitev?

Ne. V bistvu se pogovarjamo, da bi v Šiški postavili nadstrešnico za avtobuse in sončno elektrarno za CNG-polnilnico.

Povezane novice

Slovenska cesta: Pešci med tisoč avtobusov na dan? Ne bo šlo!
11. marec ob 06:00
Promet bo potekal kot doslej. Spremembe projekta: v coni 30 bodo ostali tudi temelji za semaforje in robniki.
Prijavi sovražni govor