LPP najnižje, odkar potnike štejejo z urbano

Ljubljana – Če so pred uvedbo urbane v javnem podjetju LPP ocenjevali, da število potovanj z mestnim javnim potniškim prometom presega 80 milijonov, so lani dosegli najnižjo točko doslej: število evidentiranih potovanj ni preseglo niti 38 milijonov. Zmanjšalo se je tudi število uporabnikov LPP.

Čeprav se je večnemu izgubarju med javnimi podjetji, Ljubljanskemu potniškemu prometu zadnja leta uspelo izviti iz rdečih številk, pa drugi podatki niso najbolj obetavni. Lani so našteli najmanj potovanj od leta 2010, ko so v celoti začeli šteti potnike z urbano, prav tako se je zmanjšalo število uporabnikov LPP.

Lani dva milijona manj potovanj

Po podatkih, ki so nam jih poslali iz javnega podjetja, so v mestnem potniškem prometu lani našteli 37,93 milijona potovanj. To je skoraj dva milijona manj kot leto prej (ko jih je bilo 39,84 milijona) in več kot štiri milijone manj kot leta 2010, ki je bilo z 42,20 milijona potovanji najuspešnejše doslej.

Pred letom 2010 so številke temeljile na ocenah, saj so se uporabljali še žetoni in stare mesečne izkaznice, in so popolnoma neprimerljive z realno sliko, ki jo kaže validiranje potnikov z urbano, saj so ocene o številu potnikov presegale 80 milijonov. V medkrajevnem potniškem prometu se je lani število potovanj sicer povečalo, a skokovita rast iz leta 2014 se je ustavila.

LPP je v mestnem potniškem prometu samo enkrat uspelo obrniti padajočo krivuljo, in sicer leta 2013. Do lani so nekaj optimizma vzbujali vsaj podatki o naraščajočem številu uporabnikov (koliko različnih urban je bilo v posameznem letu validiranih), toda v letu 2015 je tudi to število prvič padlo, in sicer za slaba dva odstotka. In kaj na to dejstvo in na petodstotni padec števila potovanj v primerjavi z letom prej oziroma na kar dobro desetino manj potovanj kot leta 2010 pravijo v javnem podjetju?

LPP: Pri številu uporabnikov smo dosegli mejo

Po njihovi oceni so se »približali številki, ki je ne bo več mogoče povečevati brez korenitih sprememb v prometni politiki na državni ravni«. Po rasti števila uporabnikov v preteklih letih je leto 2015 »ponudilo drugačno sliko, saj smo v mestnem potniškem prometu zaznali nihanja v številu uporabnikov, ki povprečno tudi manj potujejo, zato sklepamo, da smo trenutno ob dani gospodarski situaciji, padanju cen goriva, globalno toplejšem vremenu – ki vpliva na to, da se število kolesarjev povečuje, o čemer govori tudi izjemna uporaba samopostrežnega sistema Bicikelj (lani več kot 725 tisoč izposoj) – in naših zmogljivostih dosegli mejo pri povečevanju uporabnikov«.

V javnem podjetju torej razloge za padec iščejo predvsem v zunanjih dejavnikih, ne pa v lastni storitvi, ki jo zagotavljajo. Da je eden od razlogov za slabe številke tudi prenova Slovenske ceste, pa je razbrati iz poslovnega načrta družbe za letošnje leto. V njem načrtujejo, da se bo upad števila potovanj ustavil, saj »je predvideno, da se bodo končala gradbena dela na Slovenski cesti in s tem bistveno izboljšale prometne razmere v mestu«. Pričakujejo tudi, da se bo število uporabnikov ustalilo okoli številke 550 tisoč, pri čemer poudarjajo, da je v Ljubljani približno 270 tisoč prebivalcev. »Nadaljnji dvig potovanj in uporabnikov javnega prevoza je sedaj predvsem odvisen od ukrepov na ravni države, na področju prometne politike, ki bo v prid uporabi javnega prevoza. Problem, ki ostaja, je še vedno prevelik delež dnevnih migracij v Ljubljano iz okolice z osebnimi vozili. Uvedba integrirane vozovnice, izboljšana ponudba javnega prevoza, modernizacija železniškega potniškega prometa in nižja cena prevoznih izkazov so ključni ukrepi, ki se ne morejo izvesti samo na lokalni ravni.«

Obljubljajo nižjo ceno prevoza

Tako največ stavijo prav na uvedbo integrirane vozovnice oziroma sistema integriranega javnega prevoza potnikov (IJPP), ki ga LPP pripravlja skupaj s Slovenskimi železnicami, Prometnim inštitutom Ljubljana in mariborskim javnim podjetjem Marprom. Sistem naj bi bil postavljen do septembra letos. Nato pričakujejo »večji delež potovanj iz okoliških mest in krajev v Ljubljano ter posledično boljšo uporabo mestnega prometa v sami Ljubljani, saj bodo uporabniki pridobili enotno vozovnico in nižjo ceno prevoza. Poleg povečanega števila uporabnikov javnega prevoza se pričakuje tudi vključitev mestnega prometa, ki se izvaja kot obvezna javna gospodarska služba, v shemo sofinanciranja države oziroma upravljavca IJPP.«

Maksimalna zadolženost in likvidnostne težave

Med načrti v LPP poudarjajo še nakup 30 novih avtobusov na zemeljski plin, »kar bo pomembna pridobitev tako z okoljskega vidika kot z vidika zadovoljstva uporabnikov«. A ta nakup, vreden 11,3 milijona evrov (z DDV), bo zajeten finančni zalogaj za javno podjetje, saj se bodo zaradi njega dolgoročno zadolžili za dodatnih osem milijonov evrov. Teče tudi nov razpis za nakup sedmih avtobusov z nizkimi emisijami, toda izvedli ga bodo le, če bodo dobili sredstva Eko sklada.

»Kljub boljšim poslovnim rezultatom so obveznosti za odplačevanje kreditov še vedno velike in se bodo v letu 2016 še povečale, kar bo dodatno bremenilo tekoče poslovanje in zagotavljanje likvidnosti v prihodnjih letih,« so zapisali pri LPP, kjer pravijo, da družba »zaradi maksimalne zadolženosti in likvidnostnih težavah nima nobenih finančnih rezerv«, zato bi bilo kakršnokoli zmanjševanje financiranja občin in države usodno in bi pomenilo, da bodo morali zmanjševati obseg prevozov in število zaposlenih.