Tiskane izdaje
Kot smo neuradno izvedeli, je bilo ograjeno skladiščno območje, veliko okoli 6000 kvadratnih metrov, pred razpadom Jugoslavije v lasti podjetja Kablovi Svetozarevo, zatem je prešlo pod eno od družb nekdanje Elektrotehne. Ta je ograjeno in asfaltirano zemljišče nato oddajala prodajalcem avtomobilov, zadnji v vrsti najemnikov pa je bilo podjetje Tlakovci Podlesnik.
Prve zaplete napovedali odklopi elektrike
Zgodovino in razmere na parceli nam je tako predstavil Rok Podlesnik, direktor družbe iz Celja. Najemniki dela ograjenega območja so bili med letoma 2001 in 2008, v najem pa so ga dobili od Elektrotehne Blagovni promet (EBP), ki je danes v stečaju.
Takrat so dobili v uporabo 700 kvadratnih metrov zemljišča, elektriko, vodo, sanitarije in ograjen prostor z varovanjem. Dobro so sodelovali približno osem let, dokler ni EBP zašel v finančne težave. Da se nekaj dogaja, so v celjskem podjetju ugotovili, ko so jim nenapovedano večkrat odklopili elektriko. Začeli so iskati stik z odgovornimi, nato pa so jih z republiškega sklada kmetijskih zemljišč in gozdov obvestili, da EBP sploh ni lastnik dveh parcel, ki sestavljata ograjeno območje.
Kmalu so jih poklicali z Družbe za svetovanje in upravljanje (DSU), ki je bila ustanovljena leta 2001 po preoblikovanju Slovenske razvojne družbe, in jih obvestili, da je bilo obravnavano zemljišče odvzeto po zakonu že leta 1998, vendar ni bil izveden zemljiškoknjižni prepis, tako da je kot lastnik ostal vpisan eden od naslednikov Elektrotehne, v tem primeru EBP. Zadevo so v zemljiški knjigi uredili šele leta 2008.
Visoka najemnina
Po Podlesnikovih besedah DSU zahteva uporabnino, izračunano na podlagi tega, koliko naj bi podjetje na lokaciji zaslužilo in koliko je bila DSU zaradi tega oškodovana. Za omenjeno obdobje to nanese približno 2000 evrov na mesec.
Za primerjavo: po ceniku za najem kmetijskih zemljišč, objavljenem na spletni strani republiškega sklada, mesečni najem okoli 700 kvadratnih metrov stane približno 200 evrov. Kot poudarja Podlesnik, je žalostno, da je družba DSU večletnega najemnika, ki je zemljišče vzdrževal in urejal, nagnala in od njega zahteva velike vsote, pri tem da območja danes nihče ne uporablja, sploh pa zanj ne plačuje visoke najemnine.
Vprašanja ostala
Svetovalka direktorja Katja Ujčič nam je odgovorila, da je ljubljanska mestna občina za zemljišče leta 2007 izdala potrdilo o namenski rabi, po katerem parceli spadata v območje razpršene gradnje, torej sta stavbni zemljišči. Takrat so zemljišče prenesli s sklada kmetijskih zemljišč na DSU. Vprašanje, zakaj je bil prenos izveden šele leta 2007, pa naj naslovimo na sklad, je zapisala. Vsi poskusi prodaje doslej so propadli. Zapisala je tudi, da območje ni uničeno, je pa zaradi navoženega gramoza degradirano. Odpadke, ki so jih ljudje tja navozili brez njihove vednosti, je pooblaščeni izvajalec 21. marca odstranil.
Zakaj od podjetja Tlakovci Podlesnik zahtevajo tako visoko uporabnino, kar 2000 evrov na mesec, na DSU niso komentirali. Sodišče pa jim ni dalo prav, saj je sodni cenilec najemnino določil pri 900 evrih.
MOL zasebnih zemljišč ne čisti
Na skladu kmetijskih zemljišč nam je Katarina Stanonik Roter pojasnila, da je temelj za razmejitev lastništva potrdilo o namenski rabi zemljišč, ki ga izdajajo občine, v tem primeru MOL. Omenjeno območje ne sodi v gospodarjenje sklada, saj po namenski rabi ni opredeljeno kot kmetijsko zemljišče ali gozd. Ena od parcel je tudi v solasti fizičnih oseb.
Na občini pojasnjujejo, da je bilo zemljišče, danes v lasti DSU, leta 1995 preneseno na Republiko Slovenijo, saj je bilo po namenski rabi kmetijsko zemljišče prve kategorije. Država je s pogodbo o prenosu zazidanega stavbnega zemljišča leta 2007 prenesla lastninsko pravico na DSU. Mestni inšpektorji so si prejšnji mesec zemljišče ogledali in ugotovili, da ga že nekaj dni čistijo, občina pa za čiščenje zasebnih zemljišč ni pristojna.
