Marolt mora zaradi Karnerja znova na sodišče

Ljubljana – Slavko Marolt, vodja civilne iniciative Za zeleni Vič, se bo moral na ljubljanskem okrožnem sodišču znova zagovarjati zaradi domnevne kršitve dobrega imena in ugleda enega od podjetij Mihaela Karnerja. Podjetje Nipl z zasebno tožbo od njega zahteva 21.000 evrov odškodnine.

Tožba je veliko presenečenje, kajti enaka tožba drugega Karnerjevega podjetja, Velinvestmenta, je bila že lani zavrnjena kot neutemeljena, konec septembra pa postala tudi pravnomočna, saj se Velinvestment nanjo ni pritožil. Zato Marolt nikakor ne razume, kako ga lahko znova tožijo za isto zadevo, četudi sta jo družbi Velinvestment in Nipl leta 2011 vložili ločeno.

Vodja iniciative, ki se je takrat uspešno obranil očitkov, da je blatil ugled navedenih Karnerjevih podjetij s tem, ko je dejal, da sta le poštna nabiralnika, poseg v gozd na območju Tovila na Viču pa označil za ekološki terorizem, ekološko barbarstvo in vandalizem, je sodeč po novi tožbi Karnerju še naprej trn v peti. To pa zato, ker se je in se še vedno javno bori proti načrtu, da bi na 2,4 hektara velikem območju nekdanje tovarne Tovil zgradili stanovanjsko naselje Urbana oaza.

Prestavljeno sojenje

Še večje presenečenje je bilo, ko je Marolt tik pred razpisanim poravnalnim narokom in prvim narokom za glavno obravnavo, predvidenim za 11. marec, dobil obvestilo, da je zadeva prestavljena na 1. april. Takrat bo po vsej verjetnosti namesto Nipla tožbeni zahtevek uveljavljalo nepremičninsko podjetje Merideis International Investments. To je pravni naslednik podjetja Nipl, pri čemer je zanimivo, da ga je nekaj časa vodil Karnerjev oče Avguštin, zdaj pa ga je v svoje roke znova prevzel Mihael Karner.

Kakšen je pomen tožbe, ki je dobri dve leti ležala v sodniških predalih, Slavku Maroltu ni jasno, saj se lani Velinvestment ni pritožil na zavrnilno sodbo istega sodišča. Zato bo zanimivo spremljati, ali bo sodišče zadevo sploh obravnavalo, saj bi Marolt težko blatil dobro ime podjetja, ki ga ni več, oziroma ime njegovega pravnega naslednika. Po podatkovni bazi Gvin ima namreč podjetje Merideis s tremi zaposlenimi račun pri banki Hypo Alpe-Adria blokiran že 158 dni, prav tako ima status davčnega neplačnika in zelo slabo bonitetno oceno (D2--).

SDS zahteva odgovore

Kaj se dogaja v zvezi z načrtovano gradnjo Urbane oaze, zanima tudi opozicijskega mestnega svetnika SDS Anžeta Logarja. Ta je 7. marca županu Zoranu Jankoviću postavil več neugodnih svetniških vprašanj. Zbodel ga je zapis v Nedeljskem dnevniku, iz katerega je razbral, da je v Ljubljano nedavno prišel ameriški tožilec iz Bostona in si ogledal zemljišče na Viču, »kjer da namerava Mihael Karner, ki ga ZDA uvrščajo med najbolj iskane preprodajalce prepovedanih substanc, ob osebni podpori Zorana Jankovića zgraditi zajetno stanovanjsko naselje z denarjem, za katerega Američani mislijo, da je sumljivega izvora«. Ker avtor članka še zapiše, da naj bi z omenjeno gradnjo in legalno prodajo investitor opral denar, pridobljen v poslih, ki jih ameriška zakonodaja ne priznava za legalne, Logarja zanima, ali kljub obremenilnim očitkom Janković še naprej podpira ta projekt. In dodaja, da ga je mogoče izpeljati le ob županovi eksplicitni podpori (on je bil predlanskim poleti tudi podpisnik pogodbe, s katero so projekt oživili).

Zanima ga še, ali ga kot župana glavnega mesta nič ne moti, če podpira projekte, ki jih preiskujejo celo ameriški organi pregona. Še zlasti, ker so ameriški tožilci »za sostorilce pri pranju denarja spoznali tudi odgovorne, ki so dali uradna dovoljenja za gradnjo – župana, podžupana Janeza Koželja in šefa za urejanje prostora MOL Mirana Gajška«. Sprašuje jih še, ali je kdo od njih kadarkoli letoval ali bival v Karnerjevi luksuzni vili na avstrijskem Koroškem ali jo zgolj obiskal.

Namigovanja

Omenjen novinarski zapis Logar zatem poveže z dejstvom, da je NPU samo dan zatem v Ljubljani opravljal preiskave na občini. Po poročanju medijev, piše Logar, naj bi policisti sumili, da je podžupan Koželj v več primerih zahteval korist za MOL, v zameno pa gospodarskim družbam omogočal koristi, med drugim spremembe občinskega prostorskega načrta. »Glede na to, da gre MOL pri spreminjanju prostorskega načrta na območju Viškega gozdička investitorju Mihaelu Karnerju močno na roko, celo tako zelo, da dovoli gradnjo večnadstropnih objektov na poplavnem območju«, Logar zahteva odgovor, ali so se preiskave NPU nanašale tudi na omenjeno tesno sodelovanje Jankovića, Koželja in Gajška z investitorjem Karnerjem.

Ker da v »zadnjem času zelo hiti s sprejemanjem spornih prostorskih načrtov svojih podpornikov oziroma znancev«, od župana hoče zvedeti, ali je ta naglica posledica želje, »da vse nepremičninske koristi, ki so povezane s sprejetjem zazidalnih prostorskih načrtov na nekdanjih kmetijskih zemljiščih, spravi pod streho še pred volitvami«. In ga vpraša, zakaj ti projekti ne bi mogli počakati na povolilni čas. Posledično ga zanima, kdaj bo na sejo mestnega sveta uvrstil sporni predlog spremenjenega OPPN Tovil in tako investitorju Karnerju omogočil začetek gradnje, ali je že stopil v stik z dejanskim investitorjem, ki naj bi mu ga po poročanju medijev predstavil Mihael Karner, in ali ga je že zaprosil za »občinsko donacijo«.

Odgovor občine

V zvezi z Logarjevimi vprašanji smo z občine dobili sporočilo, da nanje ne bodo odgovarjali prej kot svetniku. To pomeni, da bo »odgovor svetnikom posredovan najkasneje 14. aprila oziroma do prihodnje seje mestnega sveta«. So pa zagotovili, da »uvrstitev novega osnutka OPPN Tovil na aprilsko ali majsko sejo mestnega sveta za zdaj ni predvidena«.