Mayerjevim bodo še naprej vračali le po koščkih

Ljubljana – Vračanje zaplenjenega premoženja potomcem družine Mayer po koščkih, ki traja že vse od leta 1993, se bo očitno vleklo še naprej. Na ljubljanskem okrajnem sodišču si namreč sodnica prizadeva, da bi jim z delnim sklepom vrnila le manjši del zemljišč na Barju, večji preostanek pa kasneje.

Medtem ko so svojci nekdanje veletrgovske družine Mayer, ki so jim po drugi svetovni vojni zaplenili skoraj vse premoženje, drugod po Sloveniji že dobili nazaj svojo nekdanjo lastnino oziroma odškodnino zanjo, imajo v Ljubljani obilo težav. Potomci Emerika Mayerja so doslej dobili družinsko palačo na Wolfovi 1, z delnimi sklepi so jim leta 1994 vrnili pet zemljiških parcel s skupno površino 3365 kvadratnih metrov, leta 2005 pa še odškodnino za zemljišča, ki jih ni bilo mogoče vrniti v naravi. Skupaj gre za 14.278 kvadratnih metrov. Na sodišču pa še ni dokončno odločeno, kako, v naravi ali odškodnini, in kdaj bodo vrnili preostalih 55.707 kvadratnih metrov zemljišč.

Na ponovnem sojenju, ki ga vodi sodnica Tanja Kobal Orož in se je formalno začelo že predlanskim, so na nedavnem naroku dosegli skromen napredek. Sodnica se je namreč odločila, da bo pri vračanju premoženja z delnim sklepom vrnila vsaj tisti del zemljišč, za katere med udeleženci ni spora, ali jih vrniti ali ne, temveč se razhajajo le pri njihovem vrednotenju. V nadaljevanju je povedala, da bi z delnim sklepom odločila o vračilu parcel v katastrski občini Trnovsko predmestje, katerih skupna površina je nekaj manj kot 4500 kvadratnih metrov (vpisane so na Gradbeno podjetje Vič in Republiko Slovenijo).

Tožbe proti Andree Prosenčevi

Janez Starman, novi odvetnik Doris Mayer Pignatelli in njenih dveh sinov (odvetnici Tjaši Andree Prosenc so dediči nedavno preklicali pooblastilo za zastopanje, poleg tega so zoper njo sprožili tri tožbe, povezane z domnevnimi nepravilnostmi z Wolfovo1), sodničinemu scenariju ni ugovarjal, saj je njegovim strankam v interesu, da se sodni postopek premakne z mrtve točke. V zvezi z omenjenimi zemljišči pa je poudaril, da bo treba pri vrednotenju upoštevati njihov status ob podržavljenju tako po vrsti rabe kot komunalni opremljenosti. To bo namreč odločilnega pomena pri določanju višine odškodnine.

Starman trdi, da so bile navedene parcele ob zaplembi premoženja zazidana stavbna zemljišča in tudi komunalno opremljene. Zato je prepričan, da bo moralo sodišče pri vrednotenju uporabiti najvišji koeficient. In opozoril, da so v spisu že številne listine in imenovani celo izvedenci, ki so pred leti dali strokovno mnenje. Če pa bo sodnica menila, da te listine in mnenja ne bodo zadoščali za trdno odločitev o statusu nepremičnin, je po Starmanovem mnenju najbolje, da imenuje nove izvedence geodetske in gradbene stroke.

Spise je treba le brati

Tako sodnici kot državnemu pravobranilcu je odvetnik namignil, da je državno pravobranilstvo o statusu nepremičnin v času zaplembe povedalo svoje mnenje že na naroku leta 2005 in je povezano z mnenjem izvedenca Lojzeta Boha iz istega leta. Prepričan je, da bi moral zdajšnji predstavnik pravobranilstva slediti svoji predhodnici, ki je takrat umaknila vse pripombe, vezane na vrednotenje zemljišč glede na status in komunalno opremljenost. In dodal, da bi morali na to dejstvo posebej opozoriti Slovenski državni holding (SDH), ki da bi potem moral svoje stališče uskladiti z RS in ne bi smelo biti različno.

Pravobranilec je dejal, da bodo odgovorili na vse Starmanove navedbe, a da se za zdaj pridružujejo mnenju SDH, da predlagatelji doslej niso izkazali zatrjevanega statusa navedenih zemljišč. Sodnica je tako pravobranilstvu kot zastopnikoma sklada kmetijskih zemljišč in SDH (nobenega od zadnjih dveh ni bilo na naroku, katerih se v tem primeru tudi sicer udeležujejo le redko) dala 15-dnevni rok, da se izrečeta o opisanem, in napovedala nov narok. Obravnavo bodo nadaljevali 10. marca.

Država zavlačuje

Še pred tem je Starman prerekal navedbe SDH, da še ni jasno, ali je bil Emerik Mayer ob zaplembi premoženja sploh naš državljan. Dejal je, da to ni res in da to dokazujejo listine v spisu, ki jih je ponovno predložil 29. decembra lani. Te po njegovem prepričanju nedvoumno izkazujejo, da je bil takrat državljan LR Slovenije oziroma FLRJ, pravnih prednic Republike Slovenije.

Odvetnica podjetja Snaga je tik pred koncem razprave sodnici znova dala vedeti, da se ne strinja, da ne namerava vsebinsko odločiti o vseh zemljiščih, temveč le o posameznih. Zlasti če se bo odločila postaviti izvedenca gradbene stroke za določitev odškodnine. Prepričana je, da se zadeva zagotovo ne bi podaljšala, če bi ta postopek izvedla tudi za nepremičnine njene stranke. In skoraj jezno pripomnila, naj sodnica že enkrat odloči, saj da je njeni stranki vseeno, ali bo odškodnino plačal SDH ali državni sklad. Odvetnica ljubljanske občine pa je dodala, da enako velja za nepremičnine podjetja LPT.

Iz dosedanjih sodnih obravnav je razvidno, da se državi družini Mayer ne mudi vračati premoženja. Ker vseh parcel ne more vrniti v naravi, saj so na njih razne stavbe ali pa služijo javni infrastrukturi (ceste, poligon za učenje varne vožnje, parkirišča, avtosejem, odplinjevalne naprave), bi za večino nepremičnin morala plačati odškodnino. Ker pa gre za več deset tisoč kvadratnih metrov površine, bi morala odšteti veliko denarja. Zato si na vse kriplje prizadeva, da bi čim več parcel opredelili kot nezazidana in komunalno neopremljena kmetijska zemljišča, ne pa kot stavbna, bodisi zazidana ali nezazidana, kot bi hoteli dediči Emerika Mayerja. Medtem ko je cena kmetijskih zemljišč na Barju od enega do treh evrov, je za nezazidano stavbno treba odšteti od 100 do 300 evrov.