Med žarnimi pogrebi čedalje več raztrosov

Poslovni načrt za Žale: Izgubo 731.942 evrov v javni službi nameravajo pokriti z 999.163 evri čistega dobička iz tržnih dejavnosti.

Objavljeno
20. januar 2016 15.32
Na Žalah spučajo zvoke ujed in sov po zvočnikih, zaradi preganjanja vran, ki onečedijo grobove. . V Ljubljani 8.5.2015
Andreja Žibret
Andreja Žibret

Ljubljana – Družba Žale letos načrtuje 2590 pogrebov, to je dva odstotka več kot lani in 7,4 odstotka več kot leta 2014. Pogrebov s krsto bo predvidoma 8,5 odstotka, z žaro pa 91,5 odstotka. Med temi z žaro je čedalje več raztrosov oziroma približno sedem odstotkov vseh pogrebov v MOL.

Tako je predvideno v poslovnem načrtu družbe Žale Javno podjetje, d. o. o., za letos, ki ga bodo mestni svetniki sprejemali na ponedeljkovi seji; narejen je bil po enotni metodologiji Javnega holdinga Ljubljana, d. o. o. Družba načrtuje rast prihodkov, predvsem zaradi večjega obsega poslovanja in uvajanja novih produktov v svojo prodajno ponudbo.

Vse več upepelitev

Žale sicer svoje dejavnosti izvajajo na 18 pokopališčih na območju ljubljanske občine, in sicer na centralnem pokopališču Žale, dveh mestnih pokopališčih Sostro in Vič ter krajevnih pokopališčih Bizovik, Štepanja vas, Dravlje, Stožice, Polje, Šentvid, Rudnik, Črnuče, Šentjakob, Šmartno pod Šmarno goro, Janče, Prežganje, Javor, Mali Lipoglav in Šentpavel.

Po podatkih je bilo leta 2014 na pokopališčih MOL pokopanih 12,8 odstotka umrlih v Sloveniji, kot lani, in na Žalah predvidevajo, da bo tako tudi letos. Podatki temeljijo na projekciji prebivalstva Europop 2013, uradni projekciji prebivalstva Slovenije, ki jo pripravlja Eurostat; projekcija kaže verjetno prihodnje število umrlih v Sloveniji, ki se bo glede na starostno sestavo in pričakovano življenjsko dobo prebivalcev povečevalo do leta 2050.

Delež upepelitev pokojnikov je v Sloveniji v preteklih letih postopoma naraščal in v letu 2014 dosegel že 83 odstotkov. Družba Žale takrat opravila 72,4 odstotka vseh upepelitev, kar pomeni, da je bilo v Ljubljani upepeljenih 60,1 odstotka umrlih v Sloveniji. Ob predpostavki, da bo letos v Sloveniji umrlo 20.160 prebivalcev (po omenjeni projekciji), bo družba Žale izvedla 12.100 upepelitev pokojnikov, od tega 19,6 odstotka z območja MOL. Zaradi splošnega trenda rasti upepeljevanja pa predvidevajo, da bo upepelitev pokojnikov za naročnike izven MOL za 1,6 odstotka več kot lani. Med drugim načrtujejo, da bo konec leta 2016 oddanih 53.480 grobov, za katere zaračunavajo najemnino, to je 0,5 odstotka več od lani in odstotek več kot predlani.

Javna služba in tržne dejavnosti

Družba Žale, ki ima legalni monopol v MOL, sicer opravlja pokopališko in pogrebno dejavnost ter urejanje pokopališč kot obvezno gospodarsko javno službo. Ta vključuje pogrebne storitve, storitve v zvezi z upepeljevanjem, oddajanje grobov v najem, vodenje evidenc o umrlih in najemnikih grobov, urejanje in vzdrževanje pokopališč, razdelitev pokopališč na posamezne zvrsti grobov, prekope grobov, opustitve pokopališč in čiščenje pokopališč. Poleg tega opravlja še tržne dejavnosti, kot so upepeljevanje pokojnikov za naročnike izven Ljubljane, prodaja pogrebne in nagrobne opreme (krste, žare, spomeniki) in nadstandardnih pogrebnih storitev, posredništvo pri prodaji določenih storitev (kamnoseške storitve, posredovanje pri objavi osmrtnic, izdelavi fotografij, organizacija pevcev in drugo), prodaja izdelkov in storitev cvetličarne (cvetlični izdelki, sveče) in drugo.

V družbi Žale se zavedajo, da se bo morda zakonodaja na področju pogrebne in pokopališke dejavnosti letos spremenila, saj je v postopku sprejemanja nov področni zakon, ki bi lahko razdelil sedaj enotno dejavnost in spremenil razmejitev med gospodarsko javno službo in tržno dejavnostjo. Pri tem se za pogrebno dejavnost kot pretežno gospodarsko javno službo zavzemajo na Zbornici komunalnega gospodarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije in vse tri skupnosti občin, na Obrtni zbornici Slovenije pa se zavzemajo, da bi to bila pretežno tržna dejavnost.

Širitev registriranih dejavnosti

Med najpomembnejšimi registriranimi dejavnostmi družbe Žale so: pogrebna dejavnost, trgovina na drobno v cvetličarnah, specializirano posredništvo pri prodaji drugih določenih izdelkov, obdelava naravnega kamna, urejanje in vzdrževanje zelenih površin in okolice, zbiranje in odvoz nenevarnih odpadkov, spletna prodaja in varstvo kulturne dediščine. Na seji bodo mestni svetniki sprejemali tudi predlog o dopolnitvi akta o ustanovitvi družbe Žale, v katerem bodo dejavnosti razširili, med drugim s pridelovanjem cvetja in drugih enoletnih rastlin, zbiranjem in odvozom nevarnih odpadkov, ravnanjem z nenevarnimi in nevarnimi odpadki, s trgovino na debelo s cvetjem in rastlinami, drugo trgovino na drobno v nespecializiranih prodajalnah, trgovino na drobno v prodajalnah z rabljenim blagom, drugo trgovino zunaj prodajaln, stojnic in tržnic, poštno in kurirsko dejavnostjo, počitniškimi domovi in letovišči, drugimi nastanitvami za krajši čas, oddajanjem in obratovanjem lastnih ali najetih nepremičnin, krajinskim arhitekturnim, urbanističnim in drugim projektiranjem, s fotografsko dejavnostjo, dajanjem lahkih motornih vozil v najem in zakup, fotokopiranjem, dejavnostjo humanitarnih in dobrodelnih organizacij in podobnim. Nadzorni svet družbe Žale je o tem že dal pozitivno mnenje.

Družba Žale sicer v letošnjem letu ob upoštevanju veljavnih cen načrtuje 8.665.759 evrov prihodkov in 8.343.806 evrov odhodkov. Ob koncu leta načrtujejo čisti poslovni izid 267.221 evrov, to je 3,1 odstotka prihodkov od prodaje. Z izvajanjem javne službe predvidevajo 731.942 evrov izgube, ki pa jo nameravajo pokriti s tržnimi dejavnostmi, s katerimi načrtujejo 999.163 evrov čistega dobička.

Iz javne službe letos načrtujejo 3.809.965 evrov prihodkov (44 odstotkov), kar je 1,2 odstotka več kot ocena za lani, iz tržnih dejavnosti pa 4.855.794 evrov prihodkov (56 odstotkov), kar je 1,4 odstotka več kot lani. Za izvajanje javne službe letos načrtujejo 4.541.907 evrov odhodkov (54,4 odstotka), iz tržnih dejavnosti pa 3.801.899 evrov (45,6 odstotka).

Družini prijazno podjetje

Družba načrtuje, da bo konec leta zaposlenih 90 delavcev. Ta mesec bodo zaposleni trije novi sodelavci, in sicer na delovnih mestih referent, pogrebec in kamnosek. Povprečna bruto plača na zaposlenega je 1.849,61 evra. Lani je družba pridobila certifikat Družini prijazno podjetje, s katerim skrbijo za usklajevanje družinskih in delovnih obveznosti. Letos bo družba zaposlovala štiri invalide, pri čemer bo uveljavljala nagrado za preseganje kvote za dva invalida. Nadaljevali bodo sodelovanje z ljubljanskimi centri za socialno delo in omogočali opravljanje dela v splošno korist. V okviru oddelku za vzdrževanje skrbijo predvsem za urejanje pokopališč. Zaradi sprememb pravne ureditve pa je koristnikov čedalje manj.

Za investicije 1,37 milijona

Letošnji investicijski načrt je ovrednoten na 1.373.600 evrov. Med cilji v letošnjem letu so tudi obnova levega propileja na Plečnikovih Žalah, obnova poti na pokopališču Žale in ureditev prostora za raztros pepela, ureditev prostora za svojce in sanitarij na pokopališču Šentvid, obnova zidov na pokopališčih Črnuče in Rudnik ter izvedba drugih načrtovanih investicij. V načrtu je tudi generalna obnova upepeljevalne peči, ki bo stala 100.000 evrov. Med drugim ocenjujejo, da je nujna tudi sanacija zidu na pokopališču Javor, ki bo izvedena, če bo MOL pridobila zemljišča v svojo last; ocenjena vrednost je 70.000 evrov.

Ker občani pokopališča dojemajo in uporabljajo tudi kot parke in zelene dele mesta, bodo na Žalah izvajali tudi aktivnosti v povezavi z Zeleno prestolnico Evrope 2016. Peščene poti, na katerih sta oteženi vožnja z invalidskimi vozički in hoja, bodo nadomeščali s tlakovanimi. Obnovili bodo tudi del dotrajanih asfaltnih poti in del sprevodne poti. V okviru prireditev Dnevi dediščine evropskih pokopališč in vsako prvo soboto v mesecu, od marca do vključno oktobra, pa bodo tudi letos organizirali strokovna vodenja po pokopališču Žale.