Mestna oblast bi ustanovila svojo policijo

Ljubljana – Ustanovitev mestne policije, s pomočjo katere bi bila Ljubljana leta 2050 najvarnejša prestolnica na svetu, je eden od bolj svežih predlogov iz trajnostne urbane strategije MOL za obdobje 2014–2020.

Omenjena strategija, ki jo bodo mestni svetniki obravnavali v ponedeljek, je prvi pogoj za upravičenost MOL, da kandidira za sredstva kohezijske politike EU v finančnem obdobju 2014–2020. Dokument povezuje različne strategije, programe in politike, ki so v preteklih letih nastali na MOL (od prostorskega načrta, prometne politike, vizije 2025 do strategij razvoja posameznih področij).

Kot pripravljavci strategije pišejo v sklepnih besedah dokumenta na več kot stotih straneh, je »glavni cilj opredelitev in izvedba manjšega števila večjih projektov, ki imajo poleg prostorskega vpliva in upoštevanja okoljskih pogojev tudi pozitiven vpliv na družbo in gospodarstvo«. Kateri bodo ti projekti, še ni določeno, se pa med projekti, pri katerih občina računa na evropsko sofinanciranje (in brez njega bržkone ne bodo izvedeni), največkrat omenjajo Rog, Cukrarna in kopališče Ilirija.

V nadaljevanju bodo morali na MOL še izdelati izvedbeni načrt za obdobje 2014–2020, ki bo moral imeti podlago tudi v vsakokratnih proračunskih zavezah lokalne skupnosti. Načrt še ni pripravljen, ker še čakajo na izhodišča države, so pa pripravili preglednico »opredelitev prednostnih ciljev«, ki predstavljajo izhodišča za ta načrt.

Mesto iz sanj na papirju

V njem je navedena kopica ciljev, ukrepov, projektov; številni izmed njih so javnosti že dobro znani, nekateri se že več let tudi izvajajo. Poleg ciljev, ki so uresničljivi takoj (izvajati naj bi se začeli v letih 2015 in 2016), ter ciljev do leta 2020 izhodišča vsebujejo tudi vrsto precej bolj oddaljenih ciljev, ki so zastavljeni za leto 2050. Takrat bi bilo lahko – vsaj če je sklepati po strategiji – življenje v Ljubljani idilično, zaznamovano zgolj s presežniki. Med drugim so si na primer zadali, da bo imela Ljubljana čez 35 let nično stopnjo brezposelnosti med mladimi, da bo »prva v EU po izobraženih generacijah v vrtcih in šolah«, da v mestu ne bo vandalizma in bo »najvarnejša prestolnica na svetu« brez smrtnih žrtev v prometu, da bo izvedena poglobitev železnice, da bodo v mestu vozili električni tramvaj in avtobusi na električni pogon, da v mestu ne bo invazivnih tujerodnih rastlin, po številu zagonskih podjetij pa bo slovenska prestolnica med prvimi tremi mesti v Evropi. Vsak Ljubljančan, ki bo to želel, bo imel svoj vrtiček, na območju Posavskega hribovja pa bo vsaj sto hektarov sodobnih sadnih nasadov, ki bodo zaščiteni pred vremenskimi vplivi z mrežami proti toči.

Koliko se je zanašati na tako daljnosežne cilje, lahko na hitro preverimo v leta 2007 predstavljeni viziji Ljubljane 2025. V njej je bilo na primer predvideno, da bodo do leta 2010 zgrajeni Potniški center Ljubljana, umetniške akademije, NUK 2, kopališče Ilirija, nova Cukrarna in garaža pod tržnico, da bo leta 2012 urejena stanovanjska soseska Stanežiče s 3000 stanovanji, leta 2015, torej lani, pa naj bi po takratnih načrtih dobili tramvaj in novi klinični center. Za letos je bila napovedana ureditev Celovške ceste v sodobno avenijo, poglobitev železnice, ki se po novem pričakuje do leta 2050, pa je bila takrat predvidena do leta 2020.

Kratkoročni cilji

Kakšno bo življenje v Ljubljani leta 2050, bodo ocenjevale druge generacije, mi pa poglejmo nekatere bolj zanimive kratkoročne načrte občine. Ob visokih ciljih na področju varnosti so si zadali, da bodo do leta 2020 povečali število redarjev in ustanovili mestno policijo. Med predlogi sprememb zakonodaje, ki jih bodo posredovali vladi, je tako tudi povečanje pooblastil redarjem, ki se nanašajo na zakon o pravilih cestnega prometa in ki bodo enakovredna policijskim pooblastilom. Med zanimivejšimi kratkoročnimi ukrepi je tudi »postavitev 'zelene strehe' na lokaciji LPP s fotovoltaiko, s katero bomo zagotovili električno energijo za CNG-polnilnico na tej lokaciji in za polnjenje električnih vozil«.

Načrtujejo tudi začetek urbane regeneracije stanovanjskih sosesk, ki so bile zgrajene med letoma 1950 in 1985: »Strategija vključuje prenovo stavb, zunanjega prostora, ekološko in energetsko sanacijo ...« Med načrti najdemo tudi vrsto takih s področja železnic, kjer MOL nima kakšnih posebnih pristojnosti, pa tudi precej nekonkretne, kot so »omogočiti peš dostop vseh otrok do vrtcev in šol«, »krepiti mrežo javnih šol, zasebne kot dobrodošla konkurenca« ali »okrepiti vzgojo o kulturi«.