Mestna SDS nad zakonitost županovih dejanj

Od ministrov za javno upravo ter okolje in prostor SDS pričakuje razveljavitev domnevno nezakonitih sprememb OPN MOL.

sob, 09.01.2016, 09:00

Ljubljana – Najmočnejša opozicijska stranka v mestnem svetu SDS je nedavno naslovila kar dve zahtevi za nadzor nad domnevno nezakonitim sprejetjem sprememb in dopolnitev izvedbenega dela občinskega prostorskega načrta (OPN MOL). Eno na ministrstvo za javno upravo, drugo na ministrstvo za okolje in prostor.

V omenjeni stranki so prepričani, da je bil kršen postopek priprave in sprejetja OPN, kot ga določata zakon o lokalni samoupravi (ZLS) in zakon o prostorskem načrtovanju (ZPN). Od ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja pričakujejo, da bo z nadzorom ugotovil, da so bile spremembe in dopolnitve dela OPN MOL sprejete v nasprotju z 29. in 33. členom zakona o lokalni samoupravi in da je krivec za nezakonito sprejetje tega akta župan Zoran Janković oziroma njegovo »nevestno delo v službi«.

Zavestna nevestnost

Jankoviću SDS očita nevestno delo v službi zato, ker da je mestnemu svetu zavestno predal v sprejem po zakonu neusklajeno in nepopolno gradivo predloga odloka o spremembah in dopolnitvah OPN MOL-ID. Zatem mu očitajo, da je neposredno odgovoren, ker da je na osnovi pristojnosti, ki mu jih daje 33. člen ZLS, kljub utemeljenim, ustnim in pisnim opozorilom, da ne ravna zakonito, svetu vseeno zavestno predal v sprejem nepopolno in po zakonu neusklajeno gradivo za 7. točko 11. seje (predlog odloka o spremembah in dopolnitvah OPN-ID). Po 29. členu zakona pa naj bi zlorabil pristojnosti sveta občine tako, da je ta kot najvišji organ odločanja v občini odločal nezakonito, v nasprotju z zakonom, statutom in poslovnikom MOL. To naj bi storil tudi s tem, ko je postavil merilo večine glasov, ki jih v svetu zagotavlja kvalificirana koalicijska večina Liste Zorana Jankovića in stranki Desus ter Socialni demokrati, nad merilo zakonitosti delovanja sveta.

Obrazložitev obtožb

Župan je po prepričanju SDS očitane kršitve storil tisti hip, ko je svetu predlagal v sprejem gradivo brez drugih mnenj nosilcev urejanja prostora, čeprav so ga v času sklica 11. seje in svetniškega proučevanja gradiva za sejo dvakrat opozorili, naj svetnikom dostavi druga mnenja. Ta so po njihovem bistven element za pregled in razumevanje gradiv in zlasti primerjave, kako so upoštevali smernice in prva mnenja nosilcev urejanja prostora pri izdelavi predloga odloka o spremembah in dopolnitvah OPN–ID.

S prvim pozivom so svetniki zahtevali, naj jim druga mnenja nosilcev urejanja prostora dostavijo zato, da bodo lahko vlagali dopolnila. Župan na pisni poziv ni odgovoril niti ni dostavil drugih mnenj, čeprav se je zavedal, pravijo v SDS, da so prav ta bistven nosilec podatkov za kompetentno pripravo dopolnil.

Ustno so ga k predložitvi drugih mnenj znova pozvali 17. novembra na seji odbora za urejanje prostora in urbanizem, saj se je je udeležil osebno. Takrat jim je, pravi Mirko Brnič Jager, zagotovil, da bo akt do 11. seje sveta, sklicane za 23. november, dopolnil po predpisih.

Tretji in zadnji poziv pa so zaradi nepopolnih in neusklajenih gradiv dali še ob sprejemanju dnevnega reda novembrske seje sveta. Za umik te sporne točke sta bili dve pobudi – poleg SDS jo je dala tudi Združena levica. Župan zadnji opozorili s predlogoma za umik točke ni upošteval, na seji pa je v razpravi o dnevnem redu svojo koalicijsko večino celo pozval, naj pobud ne podpre, kar je ta tudi izglasovala. Še prej je župan na očitek, da so svetniki dobili gradiva brez mnenj nosilcev urejanja prostora, eksplicitno priznal, da jih do same seje ni objavil na običajen način – na svetovnem spletu. En izvod je dal v sejno sobo tik pred ponedeljkovo sejo, v petek po izteku delovnega časa. To dokazuje tudi magnetogram seje, v katerem je Janković svetnikom dejal, da imajo 21 soglasij in da so bila vključno z odločbo ministrice razstavljena v petek. In jim dal vedeti, da imajo vse dokumente in soglasja ter da lahko, če bodo imeli kaj proti, uporabijo zakonske možnosti.

Županove magnetogramske izjave po prepričanju SDS neposredno dokazujejo, da je svetnikom zavestno onemogočil dostop do drugih mnenj in s tem kvalificiran pregled gradiv in na tej osnovi pripravo dopolnil. Ker svetniki drugih mnenj nosilcev niso poznali, pa da jim je tudi onemogočil kvalificirano razpravo in odgovorno sprejemanje sklepov k predlogu odloka o spremembah in dopolnitvah OPN–ID. Očitajo mu namerno zadrževanje drugih mnenj, češ da jih je pridobil v zakonitem roku že do 7. novembra lani. S tem naj bi svetnikom zavestno onemogočil, da bi z drugimi mnenji (med njimi so bila tudi negativna) sploh pridobili vpogled v tiste elemente predloga sprememb in dopolnitev OPN – ID, ki so v nasprotju s smernicami in prvim mnenjem nosilcev urejanja prostora.

Kršil tudi poslovnik sveta

Župan je z zgoraj navedenim deloval tudi v nasprotju s poslovnikom mestnega sveta. Kršil naj bi 51. člen, ki zahteva, da se sejo skliče, svetnikom pa dostavi gradivo najkasneje 24 dni pred sejo. Ker v gradivu ni bilo najpomembnejšega dela, to je drugih mnenj nosilcev urejanja prostora, je bil svetnikom onemogočen primerjalni pregled gradiv. Zato ti niso mogli vedeti, ali so v gradivih, tekstualnih in grafičnih podlogah upoštevana prva mnenja teh nosilcev, danih k osnutku sprememb in dopolnitev OPN MOL.

A se sme po istem členu posamezna gradiva dostaviti tudi kasneje, če se ugotovi, da je obravnava kasneje posredovanega gradiva potrebna za odločanje sveta. Predlagatelj je, trdijo v SDS, očitno presodil, da druga mnenja niso potrebna za odločanje na seji. Zato jih tudi ni objavil na spletu kot ostala gradiva za to točko dnevnega reda. Predlagatelj je po njihovem zavestno zadržal druga mnenja nosilcev in s tem neposredno dokazal nevestno delo v službi. To se je preneslo tudi na delo odbora za urejanje prostora in urbanizem, ki je pristojno delovno telo za obravnavo predloga sprememb in dopolnitev OPN MOL-ID. To na seji, ki je bila 17. novembra, ob obravnavi gradiv brez drugih mnenj ni moglo kompetentno ne razpravljati ne odločati. To pa je v nasprotju s 50. členom poslovnika, ki pravi, da svet ne more odločati o zadevah, o katerih svetnikom do odločanja ni bilo poslano oziroma izročeno gradivo in katerega pristojno delovno telo ni obravnavalo.

Nevestno delo župana v službi se kaže še v tem, da je kršil zakonsko določen postopek priprave prostorskih aktov, ko na krajevno običajen način in svetovnem spletu ni objavil svojih stališč do pripomb in predlogov javnosti. Brez tega po mnenju SDS javna razgrnitev in obravnava sploh še nista končani. To je tudi v nasprotju z zakonom o prostorskem načrtovanju. Predlog sprememb in dopolnitev OPN–ID bi pripravljavec lahko oblikoval šele na podlagi sprejetih in objavljenih stališč do pripomb javnosti. ZPN namreč eksplicitno določa vse faze sodelovanja z javnostmi, prav zaradi zagotavljanja preglednosti postopka priprave prostorskih aktov.

Sporna županova dopolnila

Nevestno delo v službi po mnenju SDS potrjuje tudi to, da je župan v zakonitem času prejel negativno drugo mnenje nosilcev urejanja prostora za več postavk. Zato je za uskladitev z njimi pripravil deset dopolnil, ki jih je predlagal v sprejem svetu, čeprav se je zavedal, da svetniki, ki drugih mnenj nosilcev urejanja prostora niso poznali, o njih ne morejo niti kvalificirano razpravljati niti odgovorno odločati. Ne nazadnje pa je ključnim predlogom v spremembah in dopolnitvah OPN zaradi neuskladitve s pripombami iz javne razprave odločno nasprotovala tudi prizadeta javnost.

Ponovitev dela postopka?

Zaradi utemeljenega suma nevestnega dela v SDS pričakujejo, da bo Koprivnikar ugotovil vzročno povezavo in kršitev zakona s posledicami oškodovanja javnega interesa in predlagal odpravo nezakonito izglasovanih sklepov pri predlogu odloka o spremembah in dopolnitvah OPN – ID. In predlagatelju naložil pripravo zakonitega predloga, ki vključuje zakonit zaključek javne razprave in upoštevanje pripomb in pobud iz javne razprave in šele po popolni in zakoniti uskladitvi predloga, predajo zakonito pripravljenega gradiva na eno od naslednjih sej mestnega sveta.

Zasebno pred javnim

V zahtevi za nadzor, naslovljeni na ministrstvo za okolje in prostor, so navedbe podobne. Razlikuje se v tem, da predlagatelju sprememb in dopolnitev izvedbenega dela OPN MOL očitajo, da ni sledila zavezi, da mora biti prostorsko načrtovanje v javnem interesu in da mora delovati skladno z načelom prevlade javnega interesa. Ker je pri spremembah namembnosti zemljišč v nasprotju z merili za vrednotenje pobud občina dajala prednost zasebnemu kapitalu pred javnim interesom (navedli so konkretni primer z Jesihovega štradona), je omenjeno načelo po mnenju SDS seveda kršila.

Na koncu so navedli, da je v več primerih kršila skladnost izvedbenega dela prostorskega akta s strateškim in da javnosti zaradi nepreglednega postopka priprave predloga OPN v fazi sprememb na podlagi stališč in predlogov z javne razgrnitve ni bilo omogočeno enakopravno sodelovanje v postopku. S tem pa sta bila kršena tako zakon o prostorskem načrtovanju kot načela aarhuške konvencije.

Konkretni primer

Da je MOL kot predlagateljica eklatantno kršila merila za upoštevanje utemeljenosti pobud, da po njih sploh ni presojala posameznih zelo pomembnih sestavin OPN (še zlasti tistih iz strateškega dela OPN), je SDS navedla tudi povsem konkretni primer. Gre za takega, ki da je v popolnem nasprotju z zavezo, da so spremembe strateškega dela OPN MOL možne le, če so v javnem interesu in ne v interesu zasebnega kapitala.

Gre za pobudo vlagatelja Petra Zajca s številko 1740, ki se nanaša na spremembo namenske rabe zemljišča na Jesihovem štradonu s parcelno številko 384/194 in dela parcele 384/28 v katastrski občini Karlovško predmestje iz parkovnih v stanovanjske površine in priključitev k enoti urejanja prostora z oznako RN-404. Občina je zapisala, da je sprejemljiva. V obrazložitvi svojega stališča do nje pa le, »da se na podlagi zazidalne zasnove iz pobude del obravnavanega območja priključi k EUP RN-404 z namensko rabo SSce in tipologijo NA«.

SDS občini očita, da stališča ni obrazložila, temveč le ugotovila, da je to izvedljivo, hkrati pa ni navedla strokovnih argumentov za tako odločitev. Kljub temu, da je bila k pobudi s tako neustrezno utemeljitvijo podana pripomba javnosti, ta ni bila upoštevana. Investitorjeva pobuda je zanje povsem nesprejemljiva, saj da je v nasprotju z urbanističnimi merili za spremembe in dopolnitve OPN MOL–ID.

Izrecno je namreč navedeno stališče pripravljavca sprememb in dopolnitev OPN MOL, »da so nove ureditve oziroma posegi sprejemljivi le«, če se sočasno z načrtovanjem zagotovi ureditve v javno korist (zelene površine, park, otroško igrišče, trg, kolesarska pot, pločnik ...), če gre za širitev družbene infrastrukture, za posege, ki so potrebni za zagotavljanje opremljenosti z gospodarsko javno infrastrukturo, če uresničitev pobude zagotavlja nova delovna mesta (krepitev gospodarskih con in območij centralnih dejavnosti...), če je skladen s shemo zagotavljanja neprofitnih stanovanj, če je namenska raba nove poselitve komplementarna z obstoječo oziroma se ne poslabšujejo pogoji obstoječe in gre za dopolnitev dopustnih dejavnosti v območju ali če gre za celovito prenovo območja oziroma sanacijo degradiranih območij.«

Omenjena sprememba po Brnič Jagrovem mnenju ne izpolnjuje nobeno od navedenih meril. Še več, obstoječo parkovno ureditev ukinja na račun tržne gradnje izključno z vidika interesa kapitala, kar je v času, ko imajo tržni potencial samo nepremičnine v soseskah z višjo bivalno kakovostjo, še posebej neprimerno. Poleg tega ne gre za objekt, namenjen širitvi družbene infrastrukture, temveč za stanovanjsko gradnjo, ki onemogoča umestitev otroških in drugih javnih igrišč, javnih vrtov in parkov, ki bi nadgradili družbeno infrastrukturo. In ki hkrati poslabšuje bivalne razmere v obstoječem naselju.

Take gradnje tudi ni mogoče šteti za zaokroževanje ureditvenih območij naselij, saj je izrecno navedeno, da so nove ureditve oziroma posegi sprejemljivi le, če v neposredni bližini ni (večjih) prostih stavbnih zemljišč za enako namembnost, če gre za zaokrožitve obstoječe pozidave in se območje vsaj z dvema oziroma s tremi stranicami neposredno navezuje na obstoječo poselitev, če ne gre za posege na zelene površine v naselju ali v večji kompleks kmetijskih zemljišč, če nadaljuje obstoječ kakovostni ali tradicionalni morfološki vzorec poselitve, če zaokrožitev pomeni sanacijo neustreznih prostorskih struktur, če je možna ustrezna navezava na obstoječe javne ceste in poti ...

Neupravičena pozidava

Nova pozidava tudi v tem primeru ne izpolnjuje večine naštetih meril, saj je v bližini dovolj prostih stavbnih zemljišč, posega izven do zdaj določene meje širitve naselja v zeleni otok, ki je zagotavljal visok bivalni standard (površinje niso nepozidane naključno), kar je že samo po sebi nesprejemljivo. Poleg tega gre za rušenje obstočeječega kakovostnega vzorca poselitve, ki je ustrezala okoliški strnjeni pozidavi. Nasprotno pa ne gre za sanacijo neustreznih prostorskih struktur, ampak za grob poseg v ustrezne. Naselje bo veliko izgubilo tudi z izginotjem dosedanje zelene površine, ki je zagotavljala prepotrebno cezuro in omogočala pregled nad prostorom in orientacijo v njem. Ker bi se nova zazidava navezovala na obstoječe in ne nove poti, to seveda pomeni poslabšanje dosedanjih razmer sosednjim objektom.

Navedeni primer je dokaz strokovno povsem neustrezne odločitve mimo lastnih meril, pravijo v SDS, pri čemer da je prevladal interes potencialnega investitorja gradnje ne glede na javno korist.

Prijavi sovražni govor