Mestni lastniki zemljišč niso sovražniki

Ljubljana − Glede na to, da krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib na leto obišče 1,75 milijona obiskovalcev in je to območje po obisku na drugem ali tretjem mestu v Sloveniji, je bila udeležba na javni obravnavi osnutka novega mestnega odloka o tem območju milo rečeno žalostna.

Pripombe so tako predstavili le lastniki zemljišč in gozdov na tem območju. Jaka Novak, Jože Čad in Dušan Verbič so poudarili, da lastniki zemljišč niso sovražniki in da si že dolgo prizadevajo za kakovostno sodelovanje v dobro narave z ljubljansko občino, zavodom za gozdove in zavodom za varstvo narave. Verbič je opozoril, da je v 9. členu osnutka odloka o krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib sodelovanje z lastniki premalo poudarjeno. Zato zahtevajo, da sta v odboru, ki bo spremljal upravljanje krajinskega parka, tudi vsaj en lastnik zemljišč in en predstavnik zavoda za gozdove. Poleg predstavnikov zavoda za varstvo narave in mestne občine ter ministrstva za okolje in prostor, ki so navedeni v 25. členu odloka, pa bi po njegovem moral sodelovati tudi predstavnik ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Pripravljeni na ustavno presojo

Opozorili so še, da upravljavec, ki bo izbran z javnim razpisom za podelitev koncesije (pri čemer jih moti, da ni zapisana njena časovna omejitev oziroma trajanje), ne potrebuje dveh let za pripravo načrta upravljanja, saj je ta že pripravljen, odobril ga je tudi zavod za varstvo narave; predvsem pa upajo, da bo to dovolj strokovna oseba. Pri tem so menili, da članov odbora ne bi smel določati župan, ampak bi bilo treba najti drugačno rešitev.

Po njihovem mnenju bi bilo treba v odloku temeljiteje opredeliti, kaj pomeni uničevanje drevja, saj zavod za gozdove odredi sanitarno sečnjo in izbiralno redčenje; to pa bi bilo treba uskladiti z gozdnim gospodarskim načrtom. Dobili so pojasnilo, da se jeseni poleg odloka spreminja tudi gozdni gospodarski načrt, pri čemer bosta akta med seboj usklajena.

Opozorili so, da so lastniki gozda na Rožniku omejeni, saj smejo posekati le 40 odstotkov dovoljene sečnje. Poudarili so, da večinoma znajo gospodariti z gozdom, med njimi pa je tudi kakšna črna ovca. Opozorili so tudi na različna tolmačenja zakona o gozdovih, ki določa, da lastniki gozdov posebnega pomena lahko zahtevajo davčno oprostitev, v zvezi s tem bi bilo treba določiti pristojnosti raznih institucij in popraviti zakon.

Obiskovalci nadirajo lastnike

V zvezi z opredelitvijo ekstenzivnih travnikov v varstvenem režimu parka so na javni razpravi od pristojnih dobili pojasnilo, da bi jih radi ohranili in jih ne bi spreminjali v njive, pri čemer se režim nanaša na sedanje stanje; če ne morejo več gospodariti, pa lahko lastniki po 89. členu zakona o ohranjanju narave zahtevajo odškodnino. Lastniki so opozorili, da gre za sprenevedanje, pri čemer v odloku ni upoštevana sorazmernost med varovanjem narave, ekološkimi in socialnimi vrednotami in lastniškimi pravicami, ki prav tako izhajajo iz ustave; če bo treba, so po presojo o tem pripravljeni iti tudi na ustavno sodišče. Za nadomestilo pa je treba opraviti sodno cenitev, ki je povezana z visokimi stroški. Pri tem je eden od lastnikov opisal svoje dolgoletne težave z odškodnino, ker v aktih ni bilo jasno, kdo ga omejuje v gospodarjenju.

Lastniki so še poudarili, da obiskovalci ne vedo, da je 90 odstotkov gozdov v tem krajinskem parku v zasebni lasti, temveč mislijo, da je območje v mestni lasti in so si ga prilastili, pri čemer se velikokrat neprimerno vedejo. Tako, denimo, nadirajo lastnike, ki pospravljajo les v lastnem gozdu. Opozorili so še na problem prireditev v parku, za katere ne vedo, kdo daje soglasja, organizatorji pa za seboj ne pospravijo, tako so, denimo, po zadnji prireditvi, teku DM za ženske, sami pospravljali trakove. Med drugim jih je tudi zanimalo, zakaj živalski vrt lahko postavi šotor na svojem vrtu, drugi lastniki zemljišč pa tega ne smejo. Dobili so pojasnilo, da je občina s tem hotela preprečiti divje kampiranje v gozdu.

Novost: nadzorniki parka

Prav tako so opozorili na neustrezno parkiranje in vožnjo z avtomobili. Marjana Jankovič z mestnega oddelka za varstvo okolja je pojasnila, da je Pot na Rožnik prometnica, namenjena spravilu lesa, in da bo treba spodaj postaviti prometni znak, ki prepoveduje promet. Ustrezno bo treba rešiti tudi problem parkiranja v Mostecu. Na vprašanje, kdo bo nadzoroval upoštevanje predpisov, je dejala, da bo upravljavec, ki bo izbran prihodnje leto, imel zaposlene nadzornike, ki bodo imeli pristojnost ukrepanja. Ena od glavnih nalog upravljavca bo sicer sodelovanje z lastniki. Veljavnost koncesije bo določena v koncesijskem aktu med občino in koncesionarjem, v odloku pa so zapisani pogoji, ki jih mora ta izpolnjevati. Še enkrat se bodo posvetovali, ali naj člane odbora imenuje župan, saj so v zvezi s tem dobili več pripomb; morda jih bo imenoval mestni svet.