Mestni redarji bi se radi znebili slovesa inkasantov

V letu 2016 je bilo najmanj ukrepov in najnižji iztržek z globami v zadnjih letih, več pa nevarno hitrih voznikov.

Objavljeno
15. maj 2017 19.46
Mestno redarstvo na kolesu v Ljubljani, 22. marec 2017 [Mestno redarstvo,kolesa,Ljubljana,redarji]
Maša Jesenšek
Maša Jesenšek

Ljubljana – Mestno redarstvo svoje delo v preteklem letu označuje za zelo uspešno, čeprav so izvedli več kot 15 odstotkov ukrepov manj kot v letu prej in najmanj po letu 2012.

Manjše število ukrepanj in posledično izdanih plačilnih nalogov se je poznalo tudi pri prihodkih iz glob, ki so bili najnižji po letu 2011. Z njimi so zbrali 3.666.680 evrov ali dobrih 700 tisočakov manj kot v doslej rekordnem letu 2014. Redarji v poročilu za lani del vzrokov za upad prihodkov znova povezujejo z osebnimi stečaji, a letos iz podatkov predvsem bode v oči velik upad izrečenih ukrepov.

Teh je bilo lani 87.617, kar je dobrih 16 tisoč (oziroma 15 odstotkov) manj kot leto prej. Zmanjšanje pripisujejo povečanju preventivnega dela, manjšemu številu redarjev in sodelovanju s policijskimi postajami. Poleg tega manjšo storilnost na področju mirujočega prometa povezujejo z izvajanjem okrepljenega nadzora nad nepravilnim parkiranjem znotraj notranjega mestnega obroča, nadzora nad rumenimi pasovi, območij za pešce in površin s posebnim prometnim režimom, »kar je prineslo pozitivne posledice, in sicer zmanjšanje kršitev ter posledično manjše število izrečenih ukrepov«.

Preventivne akcije in vnaprej napovedani nadzori so po mnenju redarstva tudi razlog za precejšen padec števila plačilnih nalogov, ki jih redarji izdajo na kraju samem: če so jih med letoma 2013 in 2015 izdali več kot tri tisoč (največ leta 2015, skoraj 3600), so jih lani le 2116 oziroma več kot 40 odstotkov manj kot leto prej.

Kljub številkam, ki kažejo na najnižjo učinkovitost v zadnjih letih, v zaključku poročila redarstvo leto ocenjuje kot »izjemno uspešno«. Poudarjajo, da so na prvo mesto postavili preventivno delo in da so na področju preventive opravili 156 odstotkov več efektivnega dela kot leto prej. »Ker smo ne glede na kontinuirane kritike 'inkasantstva' dokazali, da ni tako, in smo opravili veliko humanega dela (pomoč pri iskanju pogrešanih oseb, pomoč poškodovanim osebam, pomoč ob gašenju večjih požarov, kazniva dejanja, prometne nesreče), oceno »izjemno uspešno« utemeljujejo na redarstvu.

Pričakujejo še manj dela

A vendarle je bilo še vedno več kot 99,5 odstotka redarskih ukrepov na področju prometa, saj so se nanašali bodisi na zakon o pravilih cestnega prometa bodisi odlok o urejanju prometa. Pri tem ugotavljajo, da je pri mirujočem prometu največ kršitev še naprej pri parkiranju in ustavljanju vozil na prehodih za pešce, na pločnikih in območjih za pešce. Ukrepi z »neprometnega« področja so bili le kaplja v morju: na podlagi zakona o javnem redu in miru so izrekli 112 ukrepov, po zakonu o zaščiti živali 15, po odloku o pogrebni in pokopališki dejavnosti 39, po odloku o urejanju in čiščenju javnih tržnic pa 38.


Za povečavo klikni na infografiko.

Upad izvedenih ukrepov gre tudi na račun dela, ki ga redarji opravijo na podlagi pisnega predloga drugih organov, predvsem so to nadzorniki javnega podjetja Ljubljanska parkirišča in tržnice (LPT). Kot je mestnim svetnikom pojasnil vodja redarstva Roman Fortuna, je razlog za manjše število predlogov LPT uvedba aplikacije sms-urbana, ki omogoča plačevanje parkiranja na daljavo in s katero so »očitno dosegli zmanjšanje neplačil«. Fortuna je napovedal, da na tem področju letos pričakujejo dodatno zmanjšanje ukrepov, saj bodo še v tem mesecu začele veljati spremembe odloka o urejanju prometa, s katerimi so za kršitelje, ki jih bodo zalotili na območjih plačljivega parkiranja brez plačane parkirnine, uvedli možnost plačila celodnevnega parkiranja v višini 12 evrov namesto kazni zaradi neplačila parkirnine.

Nad prehitre z novim stacionarnim radarjem

Manj učinkoviti so bili redarji tudi na področju meritev hitrosti. Lani so opravili manj ur merjenja kot predlanskim in zaznali tudi nekoliko manj kršitev. Izmerili so 17.119 prekoračitev hitrosti ali 426 manj kot leto prej. Še vedno je daleč največ prekoračitev hitrosti do 10 kilometrov na uro, skrbi pa, da se je v primerjavi s prejšnjima letoma povečal delež kršitev, ko vozniki močno pritisnejo na plin in dovoljeno hitrost prekoračijo za 20 kilometrov na uro ali več.

Fortuna je to pripisal tudi stavki policistov: »S strokovnjaki smo ugotavljali, da je stavka zanihala varnostno situacijo, kar se je izkazalo tudi pri naših nadzorih.« Skrb vzbuja podatek, da mestni redarji v okolici izobraževalnih ustanov izvajajo okoli 60 odstotkov merjenj hitrosti, a hkrati ugotavljajo, da niti stalen nadzor ne pripomore k izboljšanju varnosti: »Kljub kontinuiranemu nadzoru ne opažamo upada prekoračitev na lokacijah.«

Bo pa občina kmalu lahko še učinkoviteje nadzirala hitrost. Pred dnevi so namreč objavili že napovedano javno naročilo za nakup opreme za redarje, med katero so tudi samodejni merilnik hitrosti in tri stacionarna ohišja, v katera bodo ta radar postavljali. Kot smo že pisali, na MOL zbirajo pobude, kam naj ohišja postavijo. Občina ima trenutno dva radarja, nameščena v redarskih vozilih. Ponudbe zbirajo do konca prihodnjega tedna, izbrani izvajalec pa bo moral opremo dobaviti v mesecu dni po podpisu pogodbe.

Veliko kršitev na parkirnih prostorih za invalide

Med zanimivejšimi podatki poročila o delu je tudi raziskava o neupravičenem parkiranju na parkirnih prostorih, rezerviranih za osebe z oviranostmi, ki so jo opravili študenti fakultete za varnostne vede in jih je redarjem predstavil doc. dr. Aleš Bučar Ručman. V okviru raziskave so opazovali 60 lokacij na območju MOL in ugotovili, da je bilo v času opazovanja tam kar 63 odstotkov nepravilno parkiranih vozil, so zapisali.