Mestni svet kljub peticiji potrdil Džamijsko ulico

O številnih nasprotnih predlogih za Džamijsko ulico ni bilo nobene resne razprave.

Objavljeno
26. september 2017 01.09
Janez Petkovšek
Janez Petkovšek

Ljubljana – Poskus opozicije, da bi preložili glasovanje o odloku o poimenovanju ali spremembah potekov več ljubljanskih ulic zaradi spornih imenovanj Džamijske in Žabje ulice na eno od naslednjih sej, se je izjalovil. Prav tako je kasneje večina svetnikov zavrnila dopolnili SDS in NSi za njuno izločitev iz odloka.

Čeprav je bila glavna točka dnevnega reda izvrševanje proračuna v prvi polovici leta, pri katerem bode v oči izredno nizka realizacija tako prihodkov kot odhodkov (prva je znašala 121 milijonov evrov, druga pa 124 milijonov), ki je bila le približno 35-odstotna namesto polovična, so se mestni svetniki na septembrski seji pripravili predvsem na sporen nakup poslovnih prostorov za Lekarno Ljubljana v Zupančičevi jami, sporno podaljševanje družbene pogodbe za prenovo Plečnikovega stadiona in poimenovanje dveh kratkih ulic za Bežigradom in v Kosezah.

Sporni ulici

Svetnica NSi Mojca Kucler Dolinar in Mirko Brnič Jager (SDS) sta v svojih nastopih skušala svetnike prepričati, da je bila javna razprava o predlogih za predlagani Džamijsko in Žabjo ulico zgolj farsa. O številnih nasprotnih predlogih za Džamijsko ulico namreč sploh ni bilo nobene resne razprave, četudi so pod peticijami proti poimenovanju obeh ulic številni podpisi okoliških prebivalcev, hkrati pa so svoje drugačne predloge dali tudi v bežigrajski in šišenski četrtni skupnosti. Kucler Dolinarjevo pri tem najbolj boli, da stanovalci nimajo pravice sami določiti imen cest ali ulic in da je tako imenovano participativno odločanje le črka na papirju. Ter da 90 podpisov krajanov iz Koseške ulice ni zadoščalo za pomislek o nujnosti preimenovanja dela Koseške ulice v Žabjo. Ali pa da bi pomislili, ali je prav, da se ulica poimenuje po objektu (džamiji). Spet drugi so predlagali, naj bo to raje Ulica miru in sožitja, Ulica verskega sožitja, Bela cesta oziroma kar Livarska ulica, saj gre za krajši podaljšek že obstoječe ceste. Ali pa vsaj Ulica/Pot ob džamiji oziroma mošeji.

Na koncu je Janez Žagar (SLS) sicer menil, da na silo in s preglasovanjem najbrž ni modro poimenovati ulic in da bi vendarle zadevo še nekoliko odložili in premleli, pa se za to niso odločili. Nevzet Porić (LZJ) je kot zadnji dejal, da ljudi verjetno bolj moti njihov verski objekt kot pa ime ulice in napol v šali dodal, da bi lahko ulico imenovali tudi po županu Zoranu Jankoviću, češ da je najbolj zaslužen, da džamija tam sploh stoji. Župan mu je odvrnil, da bi bil tega predloga zelo vesel, vendar ulic po še živečih ljudeh ne poimenujemo več (nekoč je bil izjema Tito).

Nov podaljšek za stadion

Svetniki so z večino glasov podaljšali družbeno pogodbo za družbo Bežigrajski športni park, ki naj bi poskrbela za uresničitev projekta Joca Pečečnika za prenovo Plečnikovega stadiona, gradnjo stolpnice na jugozahodni in treh blokov na severni strani stadiona.

Ta bo veljavna dodatni dve leti oziroma do izteka 144 mesecev od prve sklenitve v letu 2007. V tem času pa morajo družbeniki, GSA, mestna občina in olimpijski komite, pridobiti pravnomočno gradbeno dovoljenje in začeti uresničevati sprejeti načrt.

V ostri razpravi je Mojca Škrinjar (SDS) dejala, da svetnike vsakič vedno znova nategujejo, da bo projekt stekel, v resnici pa ne, le vsako leto je Plečnikov stadion v vse slabšem stanju in je prava ljubljanska sramota. Menila je, da je treba Pečečniku ponuditi drugo lokacijo za njegove programe in ideje, nato pa nemudoma poskrbeti za zaščito Plečnikove dediščine. Nataša Sukić, samostojna svetnica Levice, je opozorila, da družba GSA od 27. junija lani ni več družbenik, temveč je to drugo Pečečnikovo podjetje Elektronček, in da bi bilo to treba popraviti v pogodbi. Prav tako je opozorila, da niti tokratni podaljšek ne bo zadoščal, saj so na državnem pravobranilstvu prepričani, da so pri izdajanju okoljevarstvenih soglasij povsem spregledali dejstvo, da je stadion državni spomenik.

Soglasje lekarni

Lekarni Ljubljana so kot ustanovitelji tega javnega zavoda svetniki izdali soglasje za nakup 152 kvadratnih metrov velikega poslovnega prostora v Vilharjevem podhodu 9. Tudi v tej zadevi ni šlo brez pomislekov, in sicer o sporni oddaljenosti lekarne od najbližje sosednje, poleg tega je Škrinjarjeva namignila, da se v tem poslu spet pojavlja Pečečnik, ki tam gradi medicinski center in mu MOL posredno morda vrača uslugo za čakanje v primeru stadiona. Čeprav je Maja Urbanc (SDS) spraševala, ali se res splača kupiti te prostore, in predlagala, da bi jih morda najprej najeli, pa je Ana Žličar (SMC) menila, da je skrb odveč, saj glede na milijonske dobičke, ki jih ima Lekarna Ljubljana, vodstvo zagotovo ve, kaj dela.

Novi urednik glasila

Javno glasilo Ljubljana ima novega odgovornega urednika. Dosedanjo urednico Nado Šumi, ki je odstopila iz osebnih razlogov, bo s štiriletnim mandatom nasledil doktor filozofskih znanosti Uroš Grilc.