Mestni svetniki bodo odslej nastopali v živo

Kaže, da se je v Ljubljani začel oster predvolilni boj za jesenske občinske volitve.

Objavljeno
11. marec 2014 00.35
Seja mestnega sveta. V Ljubljani 10.3.2014
Janez Petkovšek, Ljubljana
Janez Petkovšek, Ljubljana

Ljubljana – Seje mestnega sveta bodo odslej Ljubljančani lahko spremljali v neposrednem prenosu na občinski spletni strani. To bo namreč omogočilo današnje sprejetje sprememb in dopolnil poslovnika o delu mestnega sveta. Zanje je glasovalo 27 svetnikov, šest pa jih je bilo proti.

Čeprav so opozicijski svetniki po besedah Anžeta Logarja (SDS) veseli, da bo na sejah zdaj videti kamere, in je to korak naprej v primerjavi z zapleti izpred nekaj mesecev, ko so Jerneju Pavlinu (SDS) to celo preprečevali, pa jim ni bilo prav, da v poslovnik niso vključili dopolnila svetniških klubov SDS in NSi v 106. členu.

Kot je razložil Pavlin, je pri glasovanju o osnutku sprememb poslovnika kar 34 svetnikov brez enega samega glasu proti odločilo, da »svet lahko pri posamezni točki po odprtju razprave kadarkoli odloči, da se obravnava zadeve preloži ali konča, razen v primeru izredne seje«.

Ko pa so v predlogu videli, »da je župan s cenzorskim posegom nedopustno in samovoljno izbrisal izjemo za izredno sejo«, so hoteli tak »poskus utišanja opozicije« izničiti z dopolnilom. Kljub temu da so svetnike Liste Zorana Jankovića skušali prepričati, da se župan ne drži dogovora, potrjenega z večino svetnikov, pa ni zaleglo nobeno opozorilo.

Preslišali so jih že pred sprejetjem dnevnega reda, ko so gladko zavrnili Miho Jazbinška (Zeleni), ki je opozarjal, da bi z njimi poleg opozicijskih svetnikov iz postopkov odločanja izločili tudi četrtne skupnosti in Ljubljančane ter da gre za koncentracijo moči v županovih rokah. Nič ni pomagalo njegovo razmišljanje, da je izredna seja nekaj posebnega v vseh pogledih in da bi prav zato morali vsaj na njej zagotoviti pravico razprave.

Mojca Škrinjar (SDS) pa je dejala, da je zanjo možnost prekinitve točke na izredni seji nesprejemljiva in da se bo vedno bojevala proti takemu demokratičnemu deficitu.

Prav tako neuspešno je opozicija skušala izločiti del 71. člena spremenjenega poslovnika, po katerem »lahko predsedujoči prebere le tisti del dopolnila, ki je pomemben za prepoznavo njegove vsebine«. Menili so, da bi ga vedno moral prebrati v celoti. Ljudje bi se tako seznanili s celotno vsebino, poleg tega bi to predlagatelje prisililo, da ne bi vlagali po štirideset dopolnil ali več, saj se jim jih ne bi ljubilo brati.

Predvolilni boj

Da se je že začel oster predvolilni boj za jesenske občinske volitve, smo lahko videli tudi pri vseh drugih točkah. Opozicija je najostreje napadla dopolnjeni osnutek odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko sosesko Koseze, ki so ga raztrgali že na januarski seji sveta, tik preden ga je župan umaknil z dnevnega reda.

Kritike so nanj tokrat letele predvsem zato, ker je prvotni predlog zazidave obravnaval zgolj 5850 kvadratnih metrov veliko območje, drugi pa le še 3818.

Kot prvič jih je prav tako motilo dejstvo, da na »mini« travniku nameravajo graditi županovi prijatelji – košarkar Vlado Ilievski (zet donedavnega mestnega svetnika Petra Vilfana, ki ga je danes nadomestil Danilo Šarić), glasbenik Robert Pešut Magnifico in podjetnik Peter Selakovič.

Tudi v tem primeru je bil scenarij enak. Opozicija je zahtevala, naj LZJ ne podpre uvrstitve »nestrokovnega in politično nehigienskega načrta« na dnevni red, saj sta ga že dvakrat zapored zavrnila tako matični odbor mestnega sveta za urejanje prostora in urbanizem kot četrtna skupnost Šiška, a jo je Jankovićev glasovalni stroj povozil.

Poziv k županovemu odstopu

Jernej Pavlin je zatem županu ustno predstavil svetniško vprašanje, s katerim ga je javno pozval, naj pove, kdaj namerava odstopiti s funkcije, saj je že dve leti od tega, odkar je v javnost prišla informacija oziroma sum, da naj bi bil vpleten tudi v nepravilnosti v zvezi z zemljišči za stanovanjsko sosesko Koseze.

Mediji so celo objavili fotografijo, ko si je skupaj s podžupanom ogledoval kmetijsko zemljišče ob Podutiški cesti v Zgornji Šiški. Pavlin Jankoviću očita, da je to zemljišče med spreminjanjem prostorskega načrta MOL leta 2009 po njegovi in volji njegove molčeče večine v mestnem svetu nenadoma postalo zazidljivo (dovoljena je gradnja eno- ali dvostanovanjskih objektov).

Zahtevo je podkrepil s tem, da je »znanega dne, na znan način in na znanem kraju svojim političnim podpornikom in njihovim družinskim članom omogočili pridobitev občutne materialne koristi«. In od župana dobil odgovor, da zaradi njegovega poziva pač ne bo odstopil.

Pri obravnavi točke pa je Miha Jazbinšek dejal, da parcele sploh ne bi smele biti zazidljive, saj je bila tam že leta 2006 zaščitena kmetija, in da tega dejstva ne bi smeli obiti pri kasnejšem sprejemanju občinskega prostorskega načrta. Gre tudi za zeleni klin.

Mirko Brnič Jager (SDS) je akt označil za višek antiurbanizma, saj ruši prostorski vzorec, poleg tega je za vse, ki na podobnih zemljiščih niso dobili dovoljenja za gradnjo, jasno sporočilo, da »mi lahko, vi pa ne«. Tomaž Ogrin pa je menil, da gre za agresijo na prostor in uničevanje zelene oaze.